NOGOMET
NZS noče siliti klubov, raje jih motivira z evri
Prvo in drugoligaši nagrajeni za uveljavljanje nogometašev do 21 let Predsednik NZS Radenko Mijatović ni naklonjen posebnemu pravilniku.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Kako bi nogometno Prvo ligo Telekom Slovenije naredili še bolj prepoznavno kot razvojno ligo, v kateri se vsako sezono uveljavi kopica obetavnih domačih igralcev? Ko je govor o pozornosti na kakovostno delo v klubskih šolah, se vsi strinjajo, da je to temelj za vsak slovenski klub, ki da je obsojen na vzgojo lastnih kadrov, njihovo uveljavljanje v članski konkurenci in čim bolj donosno prodajo, da bi z zasluženim denarjem še dvignili kakovost dela na vseh ravneh in hkrati izboljšali rezultate vseh klubskih selekcij.
Sliši se dokaj preprosto, a v lovu na rezultat se vodstva klubov s strokovnimi štabi večinoma naslonijo na izkušene nogometaše, med katerimi je precej tujcev dvomljive kakovosti. Tu se zapirajo vrata za domače talente, ki so še kako potrebni za mlado in pozneje člansko reprezentanco. Selektor izbrane vrste do 21 let Primož Gliha je predstavil svoje videnje, ki smo ga objavili v včerajšnji izdaji Slovenskih novic.
Predlaga celo pravilnik, po katerem bi imeli prvoligaši obvezno v udarni postavi vsaj enega mladca do 21 let tako na začetku kot ob koncu tekme. Gliha je z razlogom izpostavil, da gre za športno-politično odločitev, ki ne bo nujno zadovoljila domače stroke in vrste rodov mladih igralcev. »Nisem prepričan, da bi klubi sprejeli vsiljevanje takšnega pravilnika.
Nogometna zveza Slovenije bi se s tem neposredno vmešala v klubske zadeve, v njihovo razvojno strategijo, tekmovalne cilje in poslovanje. Na takšen način bi kvečjemu prišlo do kakšnega nasprotnega učinka. Iz izkušenj lahko povem, da se na podlagi raznih dekretov stvari ne izidejo najbolje,« je do omenjenega predloga zadržan predsednik Nogometne zveze Slovenije Rade Mijatović.
Junija lani so z Brda pri Kranju poslali izjemno močan signal klubom v prvi in drugi ligi, naj v sezoni 2018/19 vendarle v članskih moštvih uveljavljajo domače mladce, stare do 21 let. NZS bo namreč iz malhe, vredne 260.000 evrov, razdelil finančno spodbudo med klube, ki bodo dali največ priložnosti mladim upom. Sto tisočakov je namenjenih prvoligašem, 160.000 evrov pa bodo razdelili med drugoligaše.
»Če koga niti finančna nagrada ne prepriča, da bi se bolj zavzel za pogumnejše uveljavljanje mladih igralcev, ga bo težko kaj drugega. Vsekakor pa vsi dobro vedo, da je vzgoja in prodaja domačega nogometaša največji mogoči dobiček za klub. Z razširjeno drugo ligo smo še dodatno povečali prostor in možnosti, da mladi fantje čim prej zaigrajo v članski konkurenci in še hitreje napredujejo,« meni Mijatović.
Prvi mož NZS lahko z razlogom pričakuje nadaljnje pozitivne premike tudi na tem področju, saj se je z vrnitvijo Matjaža Keka na selektorski položaj članske izbrane vrste močno izboljšala komunikacija na relaciji reprezentance-klubi. Rezultate bi lahko ob lastnem prispevku žel tudi Primož Gliha, ki bo konec januarja po pričakovanjih dobil nov mandat na čelu selekcije do 21 let in s tem prevzel odgovornost, da še izboljša delo in odnose v vrstah mladega rodu nogometašev.
Dekreti niso dobrodošli
Sliši se dokaj preprosto, a v lovu na rezultat se vodstva klubov s strokovnimi štabi večinoma naslonijo na izkušene nogometaše, med katerimi je precej tujcev dvomljive kakovosti. Tu se zapirajo vrata za domače talente, ki so še kako potrebni za mlado in pozneje člansko reprezentanco. Selektor izbrane vrste do 21 let Primož Gliha je predstavil svoje videnje, ki smo ga objavili v včerajšnji izdaji Slovenskih novic.
Predlaga celo pravilnik, po katerem bi imeli prvoligaši obvezno v udarni postavi vsaj enega mladca do 21 let tako na začetku kot ob koncu tekme. Gliha je z razlogom izpostavil, da gre za športno-politično odločitev, ki ne bo nujno zadovoljila domače stroke in vrste rodov mladih igralcev. »Nisem prepričan, da bi klubi sprejeli vsiljevanje takšnega pravilnika.
Nogometna zveza Slovenije bi se s tem neposredno vmešala v klubske zadeve, v njihovo razvojno strategijo, tekmovalne cilje in poslovanje. Na takšen način bi kvečjemu prišlo do kakšnega nasprotnega učinka. Iz izkušenj lahko povem, da se na podlagi raznih dekretov stvari ne izidejo najbolje,« je do omenjenega predloga zadržan predsednik Nogometne zveze Slovenije Rade Mijatović.
Finančna spodbuda že obstaja
Junija lani so z Brda pri Kranju poslali izjemno močan signal klubom v prvi in drugi ligi, naj v sezoni 2018/19 vendarle v članskih moštvih uveljavljajo domače mladce, stare do 21 let. NZS bo namreč iz malhe, vredne 260.000 evrov, razdelil finančno spodbudo med klube, ki bodo dali največ priložnosti mladim upom. Sto tisočakov je namenjenih prvoligašem, 160.000 evrov pa bodo razdelili med drugoligaše.
»Če koga niti finančna nagrada ne prepriča, da bi se bolj zavzel za pogumnejše uveljavljanje mladih igralcev, ga bo težko kaj drugega. Vsekakor pa vsi dobro vedo, da je vzgoja in prodaja domačega nogometaša največji mogoči dobiček za klub. Z razširjeno drugo ligo smo še dodatno povečali prostor in možnosti, da mladi fantje čim prej zaigrajo v članski konkurenci in še hitreje napredujejo,« meni Mijatović.
Prvi mož NZS lahko z razlogom pričakuje nadaljnje pozitivne premike tudi na tem področju, saj se je z vrnitvijo Matjaža Keka na selektorski položaj članske izbrane vrste močno izboljšala komunikacija na relaciji reprezentance-klubi. Rezultate bi lahko ob lastnem prispevku žel tudi Primož Gliha, ki bo konec januarja po pričakovanjih dobil nov mandat na čelu selekcije do 21 let in s tem prevzel odgovornost, da še izboljša delo in odnose v vrstah mladega rodu nogometašev.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Uspešna poslovneža