Malomarni Jeglič ni prijavil zdravila za težave z dihali

PJONGČANG – Slovenski zimski športniki so na olimpijskih igrah v Južni Koreji pod povečano psihično in stresno obremenitvijo. Pri nekaterih se je to izrazito pokazalo pri njihovih rezultatih, a opraviti imamo tudi z nacionalnim mentalnim sklopom, ki se je oblikoval stoletja; to je na ZOI posebno vidno pri nepopustljivih Norveški in Nemčiji. A od slovenskih udeležencev iger na Korejskem polotoku bi pričakovali vsaj, da niso naivni. Kajti zimski športniki so v zadnjih petih mesecih že drugič v vrtincu dopinškega škandala. Biatlonka Teja Gregorin se zaradi jemanja rastnih hormonov lahko cinično tolaži vsaj s tem, da je pač stroka toliko napredovala, da so ji z naknadnim preverjanjem vzorcev z OI leta 2010 v Vancouvru dokazali kršenje protidopinških pravil. Če pa lahko športnik neko zdravilo protidopinškim organom prijavi kot terapevtsko izjemo in se tako ne znajde na tnalu pravilnika o prepovedanih sredstvih, zakaj tega ne stori? Slovenski hokejist Žiga Jeglič je, vsaj z osnovnega stališča, tu storil hudo administrativno napako. Napadalec risov je bil namreč v petek na kontroli med olimpijskimi igrami v Južni Koreji dopinško pozitiven. Devetindvajsetletni igralec ruskega kluba Neftehimik iz Nižnekamska tako včeraj ni smel zaigrati na tekmi za uvrstitev v četrtfinale proti Norveški, postopki pa se zdaj nadaljujejo. »Rezultat testiranja je v urinu pokazal prisotnost fenoterola, ta se skriva v berodualu, zdravilu za določene bolezni spodnjih dihal. To zdravilo, predpisano mi je bilo po testiranjih med težavami z dihanjem na Slovaškem leta 2017, po nasvetu z zdravnikom jemljem zaradi astme. Žal sem ga pozabil prijaviti kot terapevtsko izjemo,« je Žiga Jeglič v uradni izjavi pojasnil osnovno srž greha. A priznal je, da ga je v današnjem izostrenem protidopinškem postopkovnem režimu zelo polomil: »Spregledal sem razliko med primerljivimi zdravili, ki so dovoljena, to bi mi dovoljevalo uporabo ob pojavu težav z dihanjem tudi med olimpijskimi igrami. Zaradi svoje malomarnosti se vsem prizadetim opravičujem in sprejemam nadaljnje postopke.«

Jezni direktor Sloade

Če zdaj izvzamemo predpostavko, da je Žiga Jeglič poskušal umetno povečati dihalni izkoristek in s tem vzdržljivost na tekmah, je njegova osnovna birokratska napaka resnično neopravičljiva. Pri tem bi moral besedo seveda imeti tudi zdravnik risov Klemen Stražar. »Dejstvo je, da je vzel zdravilo, ki ga je v okviru protidopinških postopkov treba prijaviti. Ni mi jasno, zakaj se to ni zgodilo, in tudi jezi me, saj to športnikom nenehno ponavljamo. Res ne vem, kaj naj še storimo, da se to ne bo več ponovilo,« je o Jegličevi napaki dejal Jani Dvoršak, direktor Slovenske protidopinške agencije (Sloada). Slovenskemu hokejistu, ta je moral olimpijsko prizorišče zapustiti v 24 urah, se obeta kazen do dveh let prepovedi nastopanja, glede na okoliščine, samopriznanje, pa bi bila lahko milejša. Jegličev izostanek s tekme z norveškimi Vikingi seveda mimo risov ni mogel iti neopazno. »Šele ko smo prišli v dvorano, smo izvedeli, da Žiga tokrat ne bo igral, nato pa tudi zakaj. Vsi stojimo za njim, verjamemo, da se bo zadeva razčistila in da bo na koncu vse v redu. Žiga je pomemben člen naše ekipe, zelo v redu fant je, z vsemi se zelo dobro razume. Novica me je zelo presenetila, vendar mi vse podobnosti še niso znane, zato ne bi rad povedal česa preveč,« je dejal kapetan Jan Muršak. Selektor Kari Savolainen pa je na vprašanje, kako se je poznalo, da ni igral Jeglič, odgovoril po finsko jedrnato in hladno: »Menim, da ste odgovor na to vprašanje lahko videli na ledu.« Oglasil se je tudi Jegličev ruski klub Neftehimik. »Žigi Jegliču bomo ponudili vso potrebno pomoč in podporo, še posebno zato, ker bo arbitražno športno razsodišče ves postopek in odločitev o primeru podalo po zaključku olimpijskih iger. Neftehimik strogo upošteva vse zahteve ruskega in mednarodnega protidopinškega pravilnika, kar potrjujejo tudi številne kontrole naših igralcev, ki jih izvaja Mednarodna protidopinška agencija. V primeru Žige Jegliča klub ne more biti odgovoren za dejanja igralca za časa njegovega udejstvovanja v slovenski reprezentanci, se pravi od 24. januarja, ko je zapustil klub.« Žiga Jeglič je sicer tretji športnik, pozitivni dopinški primer na letošnjih ZOI. Pred tem so prepovedane snovi našli že v urinu japonskega hitrostnega drsalca na kratke proge Keija Saita in ruskega igralca kerlinga Aleksandra Krušelnickega, ta je v mešanih parih osvojil bronasto odličje.