Primož Roglič v Burgosu začel, kot je končal v Tokiu
Slovenski šampion že nosi rdečo majico na dirki po Španiji, na kateri je že jutri na sporedu prva gorska etapa.
Odpri galerijo
Primož Roglič je na 76. kolesarski dirki po Španiji le dobrih osem minut zdržal v barvah ekipe Jumbo Visma. Po zmagi v uvodni vožnji na čas je namreč spet oblekel rdečo majico vodilnega, v kateri je končal tako Vuelto 2019 kot 2020. Kolesarski svet se že sprašuje, ali jo bo sploh še slekel do Santiaga de Compostele, kjer se bo 5. septembra končala dirka v Jakobovem letu 2021.
Tovrstna ugibanja so kajpak preuranjena, maraton po španskih cestah se še dobro začel ni, vendar je kljub temu Rogličeva popotnica imenitna. Letošnjo Vuelto je začel, kot je končal lansko, z uvodnim kronometrom pa nadaljeval tudi, kjer je končal na olimpijskih igrah v Tokiu. Z zlato čelado in na zlatem kolesu je olimpijski šampion drvel tudi po spektakularni trasi po ulicah Burgosa in potrdil, da je v vrhunski, zmagoviti formi. Njegovima času 8:32 in povprečni hitrosti 49,9 km/h na razgibani progi spet nihče ni bil kos, na le 7,1 km pa so bile razlike pričakovano majhne. Za šest sekund je Roglič ugnal presenetljivo drugouvrščenega domačega matadorja Alexa Aranburuja (Astana), za še bolj izjemen slovenski dan pa je s 3. mestom, osem sekund za rojakom, poskrbel Jan Tratnik (Bahrain Victorious).
Kajpak je vso pozornost požel Roglič, ki je še nekoliko zvišal svoje neverjetne številke – slavil je 54. zmago v karieri, 15. v vožnji na čas, to je bil njegov 6. etapni uspeh na Vuelti in 12. na tritedenskih dirkah. Tretjič je dobil uvodno etapo grand toura po Giru 2019 in lanski Vuelti, s tem pa je tudi poskrbel, da je v kaotični šprinterski 2. etapi, ki jo je dobil Belgijec Jasper Philipsen (Alpecin Fenix), že 26. nosil rdečo majico gospodarja največje španske preizkušnje.
»Vedno je lepo zmagati, nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Šel sem na vso moč in izšlo se mi je, zato sem izjemno zadovoljen,« se je novega uspeha veselil 31-letni Kisovčan, ki je moral na novinarski konferenci to zmago primerjati z olimpijsko, ki jo je dosegel na neprimerljivo daljši trasi (44,2 km). »Ta kronometer je bil precej krajši kot olimpijski, vendar si nisem želel niti metra več, ko sem prišel v cilj, saj je bilo zelo zahtevno,« se je Roglič v cilju v Burgosu ustavil hitreje kot na dirkališču Fudži.
Iz le sedmih kilometrov je težko napovedovati končnega zmagovalca 3417 km dolge dirke, vendar je jasno, da gre za Rogliča ta čas vse v pravo smer. »Upam, da ta predstava pomeni, da sem dobro pripravljen. Resda je bila to zelo kratka preizkušnja in da zahtevne etape šele prihajajo, vendar je vedno dobrodošlo začeti z zmago. V naslednjih dneh moramo dirkati, uživati in videli bomo, kako bo šlo. Cilj je imeti rdečo majico po zadnji, ne po prvi etapi. Zdaj smo jo vzeli, ne bomo je pa vso dirko branili za vsako ceno,« je Roglič namignil, da bi v naslednjih dneh na papirju nenevarnim ubežnikom pri ekipi Jumbo Visma prepustili tudi vrh v skupni razvrstitvi.
S tem bi se za nekaj časa otresli odgovornosti branjenja rdeče majice, Roglič pa vsakdanjih obveznosti pri testiranjih in pred novinarskimi mikrofoni. Trasa Vuelte mu vsaj ta čas ne dopušča takšne preračunljivosti. Že danes se bo prvič z najnevarnejšimi tekmeci, ki jim je v uvodni vožnji na čas zadal tudi že občutne časovne udarce (Egan Bernal je izgubil 27 sekund), pomeril v klanec. V 3. etapi bo namreč na sporedu prvi od kar devetih ciljnih vzponov letošnje Vuelte. Krona 202,8 km dolge preizkušnje bo Picon Blanco, 7,8 km dolg klanec s povprečnim naklonom 9,3 odstotka, najbolj strmi (do 18 odstotkov) pa bodo zadnji kilometri pred 1485 metrov visokim vrhom. V soju žarometov bo Roglič, zanimivo pa bo tudi videti, kaj bo v dresu ekipe UAE opravil Jan Polanc, ki je v vožnji na čas ugnal svojega papirnatega kapetana Davida de la Cruza.
Tovrstna ugibanja so kajpak preuranjena, maraton po španskih cestah se še dobro začel ni, vendar je kljub temu Rogličeva popotnica imenitna. Letošnjo Vuelto je začel, kot je končal lansko, z uvodnim kronometrom pa nadaljeval tudi, kjer je končal na olimpijskih igrah v Tokiu. Z zlato čelado in na zlatem kolesu je olimpijski šampion drvel tudi po spektakularni trasi po ulicah Burgosa in potrdil, da je v vrhunski, zmagoviti formi. Njegovima času 8:32 in povprečni hitrosti 49,9 km/h na razgibani progi spet nihče ni bil kos, na le 7,1 km pa so bile razlike pričakovano majhne. Za šest sekund je Roglič ugnal presenetljivo drugouvrščenega domačega matadorja Alexa Aranburuja (Astana), za še bolj izjemen slovenski dan pa je s 3. mestom, osem sekund za rojakom, poskrbel Jan Tratnik (Bahrain Victorious).
Kajpak je vso pozornost požel Roglič, ki je še nekoliko zvišal svoje neverjetne številke – slavil je 54. zmago v karieri, 15. v vožnji na čas, to je bil njegov 6. etapni uspeh na Vuelti in 12. na tritedenskih dirkah. Tretjič je dobil uvodno etapo grand toura po Giru 2019 in lanski Vuelti, s tem pa je tudi poskrbel, da je v kaotični šprinterski 2. etapi, ki jo je dobil Belgijec Jasper Philipsen (Alpecin Fenix), že 26. nosil rdečo majico gospodarja največje španske preizkušnje.
»Vedno je lepo zmagati, nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Šel sem na vso moč in izšlo se mi je, zato sem izjemno zadovoljen,« se je novega uspeha veselil 31-letni Kisovčan, ki je moral na novinarski konferenci to zmago primerjati z olimpijsko, ki jo je dosegel na neprimerljivo daljši trasi (44,2 km). »Ta kronometer je bil precej krajši kot olimpijski, vendar si nisem želel niti metra več, ko sem prišel v cilj, saj je bilo zelo zahtevno,« se je Roglič v cilju v Burgosu ustavil hitreje kot na dirkališču Fudži.
Pomembna je zadnja, ne prva etapa
Iz le sedmih kilometrov je težko napovedovati končnega zmagovalca 3417 km dolge dirke, vendar je jasno, da gre za Rogliča ta čas vse v pravo smer. »Upam, da ta predstava pomeni, da sem dobro pripravljen. Resda je bila to zelo kratka preizkušnja in da zahtevne etape šele prihajajo, vendar je vedno dobrodošlo začeti z zmago. V naslednjih dneh moramo dirkati, uživati in videli bomo, kako bo šlo. Cilj je imeti rdečo majico po zadnji, ne po prvi etapi. Zdaj smo jo vzeli, ne bomo je pa vso dirko branili za vsako ceno,« je Roglič namignil, da bi v naslednjih dneh na papirju nenevarnim ubežnikom pri ekipi Jumbo Visma prepustili tudi vrh v skupni razvrstitvi.
S tem bi se za nekaj časa otresli odgovornosti branjenja rdeče majice, Roglič pa vsakdanjih obveznosti pri testiranjih in pred novinarskimi mikrofoni. Trasa Vuelte mu vsaj ta čas ne dopušča takšne preračunljivosti. Že danes se bo prvič z najnevarnejšimi tekmeci, ki jim je v uvodni vožnji na čas zadal tudi že občutne časovne udarce (Egan Bernal je izgubil 27 sekund), pomeril v klanec. V 3. etapi bo namreč na sporedu prvi od kar devetih ciljnih vzponov letošnje Vuelte. Krona 202,8 km dolge preizkušnje bo Picon Blanco, 7,8 km dolg klanec s povprečnim naklonom 9,3 odstotka, najbolj strmi (do 18 odstotkov) pa bodo zadnji kilometri pred 1485 metrov visokim vrhom. V soju žarometov bo Roglič, zanimivo pa bo tudi videti, kaj bo v dresu ekipe UAE opravil Jan Polanc, ki je v vožnji na čas ugnal svojega papirnatega kapetana Davida de la Cruza.
