Olivia de Havilland pri 101. letu sredi sodne vojne

Bila je lepa lady Marianne, ki je ukradla srce Robinu Hoodu, ter zlata vredna Melanie v večni filmski klasiki V vrtincu, ki je Olivii de Havilland prinesla tudi prvo oskarjevsko nominacijo. In kot je zvezdnica na velikem platnu upodabljala resnične dame, tiste z veliko začetnico, takšna je želela biti tudi v očeh javnosti. A ji je serija Spor, ki je lani zaživela na televizijski mreži FX, na mah porušila – ali najmanj močno načela – sloves poštene in lepo vzgojene dame, ki ga je toliko desetletij skrbno negovala. Da se je verjetno še zadnja zvezda zlate dobe Hollywooda zdaj odločila pokazati zobe. Ne meneč se za svojo častitljivo starost 101 leta je televizijsko mrežo in ustvarjalca serije Ryana Murphyja zvlekla na zatožno klop. Češ da so brez njenega privoljenja oživili njeno osebo ter jo za piko na i prikazali zmotno in v nič kaj laskavi luči.

Razglasili so jo za hinavko

Od zlate dobe Hollywooda je sicer preteklo že ogromno vode, pa vendar to klasično obdobje filma še vedno buri domišljijo in je neusahljiv vir navdiha za sodobne ustvarjalce. Tudi te, ki stojijo za serijo Spor, ki je osvetlila eno najslovitejših in najpristnejših sovraštev iz dežele sanj, globoko mržnjo in strupeno rivalstvo med filmskima ikonama Bette Davis in Joan Crawford. »Serija mi je že pred premiero vzbudila zanimanje, zanimalo me je, kako so prikazali mojo drago prijateljico Bette. Nato pa so me začeli klicariti prijatelji, da se v njej pojavim tudi jaz, čeprav me nihče ni nič vprašal. Ne za dovoljenje ne za kak drug prispevek ali uvid.«


Čeprav je šele pozneje doživela resnično ledeni tuš – njena televizijska različica v podobi Catherine Zeta-Jones pred kamerami nadvse vulgarno psuje sestro Joan Fontaine ter širi govorice o zasebnem življenju Davisove in Crawfordove. »Globoko sem bila užaljena in prizadeta,« saj so jo orisali kot hinavko, ki se je medijem risala kot dama, a je bila v zasebnosti vulgarna in škandalov željna privoščljivka. Česar Olivia ni ne mogla ne želela dopustiti. »Verjamem sicer v svobodo govora, ki pa se je ne sme izrabljati in pod njeno pretvezo širiti laži ter rušiti ugleda človeka,« se je razbesnela filmska diva in s pomočjo odvetnikov Foxu vrgla rokavico.

Porazila je Warner Bros

Z njo bi se morali najmanj posvetovati in jo prositi za dovoljenje. Tako so lansko poletje, ko so zadevo peljali na sodišče, dejali oskarjevkini odvetniki. »Povrhu so ji v usta polagali besede, ki so v nasprotju z ugledom, ki ga je negovala 80 let. Vse v imenu pozornosti,« so še dodali, na kar so se pri Foxu odzvali, da so Olivio de Havilland prikazali kot »modro in spoštovanja vredno prijateljico in zaupnico Bette Davis, da pa so nekatere izraze malce prilagodili sodobnemu času, da bi bila zgodba razumljivejša za mlado publiko«.


Dvajsetega tega meseca bo vse malce bolj jasno. Tedaj bo kalifornijsko sodišče razsodilo, ali ima ostarela filmska diva podlago za tožbo. A čeprav le redki verjamejo, da bo iz dvorane odkorakala kot zmagovalka, se mnogi vseeno bojijo, kaj bi njena zmaga lahko pomenila. Postavila naj bi namreč precedens, ki bi producentom preprečeval (filmsko) orisovanje znanih oseb brez njihovega dovoljenja. Ob tem da ne bi bilo prvič, da bi hollywoodska ikona skoraj lastnoročno pisala zakone. Prvič je to storila leta 1944, ko se je kot komaj 28-letna mladenka odločila postaviti po robu studijskemu velikanu Warner Brosu, četudi je tvegala kariero. Nanj jo je namreč vezala pogodba še iz leta 1936, po kateri je bila skoraj v lasti studia. A so jo, ker je zavrnila nekatere vloge, suspendirali, sklicujoč se na pogodbo pa ni smela snemati za nikogar drugega.


Rešitev je videla le v tožbi in spremembi filmske delovne zakonodaje. Z velikanskim uspehom. Sodni mlini so se namreč nagnili njej v prid in močno pristrigli krila dotedanjemu samodrštvu filmskih studiev. Črno na belem je namreč zaživel zakon De Havilland, po katerem si studii svojih zvezd ne morejo več lastiti več kot sedem let.