Na pot proti Beli hiši še senatorka slovenskih korenin?
Amy Klobuchar, demokratska senatorka slovenskih korenin, za nedeljo napoveduje veliko naznanitev.
Odpri galerijo
Senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar velja za eno močnejših orožij v arzenalu demokratske stranke. FOTO Reuters
Čeprav se zdi, da razprava o izidu zadnjih ameriških predsedniških volitev še vedno ni potihnila, saga o ruskem vpletanju v volitve – in morebitnimi povezavami s kampanjo sedanjega predsednika – pa še ni dobila epiloga, je mandat Donalda Trumpa bliže koncu kot začetku.
Na demokratski strani se počasi začenja daljšati seznam kandidatov, ki se bodo potegovali za mesto v bitki za Belo hišo. Vse jasnejši so indici, da se bo v tekmo podala tudi Amy Klobuchar, demokratska senatorka slovenskih korenin. Reuters jo označuje kot eno močnejših orožij v demokratskem arzenalu.
Amy Klobuchar predstavnike medijev vabi v nedeljo v park na obrežju reke Misisipi v Minneapolisu, kjer je, kot je sporočila, pričakovati »veliko naznanitev«. Klobucharjeva je novembra v Minnesoti dobila 60 odstotkov podpore v tekmi za še en senatorski mandat. Med kampanjo je obiskala vseh 87 okrožij v tej zvezni državi, tudi 42 tistih, kjer je leta 2016 Trump zmagal. Po poročanju CNN Klobucharjeva velja za eno od tistih demokratskih kandidatk oziroma kandidatov, ki lahko osvoji ameriški Srednji zahod in prepriča zvezne države, ki so se med zadnjimi volitvami od modre obrnile k rdeči.
CNN pri tem še dodaja, da bo, če v nedeljo napove kandidaturo, postala ena od že znanih sedmih kandidatk in petih kandidatov, ki si bodo poskušali izboriti demokratsko predsedniško nominacijo. Med kandidati po pričakovanjih prevladujejo senatorji.
Po navedbah Independenta je tako med drugimi bitko za položaj že napovedala newyorška senatorka Kirsten Gillibrand, ki kandidaturo vidi kot moralno dolžnost, saj, kot je dejala, je bila priča sovraštvu in razkolu, ki jo je v družbo vnesel predsednik Trump. Med kandidati je tudi nekdanji župan San Antonia Julian Castro, kalifornijska senatorka Kamala Harris, ki bi tako lahko postala prva temnopolta predsednica, kongresnik John Delaney, župan v Indiani Pete Buttigieg, kongresnica Tulsi Gabbard, senator Richard Ojeda, senatorka Elizabeth Warren in navsezadnje Andrew Yang, newyorški podjetnik, ki bo svojo kampanjo gradil na prizadevanjih za univerzalni temeljni dohodek.
Več kot že znanih kandidatov pa je tistih, o katerih se za zdaj le ugiba – med njimi so nekatera najbolj odmevna imena. Ugiba se, ali se bo za znova, še tretjič, v tekmo podala Hillary Clinton, nekdanja državna sekretarka, ki je morala leta 2008 kandidaturo prepustiti Baracku Obami, leta 2016 pa je kljub drugačnim javnomnenjskih napovedim ostala pred pragom Bele hiše.
Demokratska tekma se je na zadnjih volitvah bila med njo in Berniejem Sandersom, ki je namignil, da bi se bil pripravljen pomeriti s Trumpom, če bi bil resnično najbolj močan protikandidat. Omenjata se tudi nekdanji državni sekretar John Kerry in nekdanji podpredsednik Joe Biden, ki ju je v svojo ekipo izbral Barack Obama.
Predsedniške volitve bodo potekale novembra 2020. Demokratska stranka bo svojega kandidata dokončno potrdila julija prihodnje leto.
Na demokratski strani se počasi začenja daljšati seznam kandidatov, ki se bodo potegovali za mesto v bitki za Belo hišo. Vse jasnejši so indici, da se bo v tekmo podala tudi Amy Klobuchar, demokratska senatorka slovenskih korenin. Reuters jo označuje kot eno močnejših orožij v demokratskem arzenalu.
Amy Klobuchar predstavnike medijev vabi v nedeljo v park na obrežju reke Misisipi v Minneapolisu, kjer je, kot je sporočila, pričakovati »veliko naznanitev«. Klobucharjeva je novembra v Minnesoti dobila 60 odstotkov podpore v tekmi za še en senatorski mandat. Med kampanjo je obiskala vseh 87 okrožij v tej zvezni državi, tudi 42 tistih, kjer je leta 2016 Trump zmagal. Po poročanju CNN Klobucharjeva velja za eno od tistih demokratskih kandidatk oziroma kandidatov, ki lahko osvoji ameriški Srednji zahod in prepriča zvezne države, ki so se med zadnjimi volitvami od modre obrnile k rdeči.
CNN pri tem še dodaja, da bo, če v nedeljo napove kandidaturo, postala ena od že znanih sedmih kandidatk in petih kandidatov, ki si bodo poskušali izboriti demokratsko predsedniško nominacijo. Med kandidati po pričakovanjih prevladujejo senatorji.
Po navedbah Independenta je tako med drugimi bitko za položaj že napovedala newyorška senatorka Kirsten Gillibrand, ki kandidaturo vidi kot moralno dolžnost, saj, kot je dejala, je bila priča sovraštvu in razkolu, ki jo je v družbo vnesel predsednik Trump. Med kandidati je tudi nekdanji župan San Antonia Julian Castro, kalifornijska senatorka Kamala Harris, ki bi tako lahko postala prva temnopolta predsednica, kongresnik John Delaney, župan v Indiani Pete Buttigieg, kongresnica Tulsi Gabbard, senator Richard Ojeda, senatorka Elizabeth Warren in navsezadnje Andrew Yang, newyorški podjetnik, ki bo svojo kampanjo gradil na prizadevanjih za univerzalni temeljni dohodek.
Leta 2016 se je po porazu Hillary Clinton ugibalo, ali bi se v bitki z Donaldom Trumpom bolje odrezal Bernie Sanders. FOTO: Win McNamee/AFP
Več kot že znanih kandidatov pa je tistih, o katerih se za zdaj le ugiba – med njimi so nekatera najbolj odmevna imena. Ugiba se, ali se bo za znova, še tretjič, v tekmo podala Hillary Clinton, nekdanja državna sekretarka, ki je morala leta 2008 kandidaturo prepustiti Baracku Obami, leta 2016 pa je kljub drugačnim javnomnenjskih napovedim ostala pred pragom Bele hiše.
Demokratska tekma se je na zadnjih volitvah bila med njo in Berniejem Sandersom, ki je namignil, da bi se bil pripravljen pomeriti s Trumpom, če bi bil resnično najbolj močan protikandidat. Omenjata se tudi nekdanji državni sekretar John Kerry in nekdanji podpredsednik Joe Biden, ki ju je v svojo ekipo izbral Barack Obama.
Predsedniške volitve bodo potekale novembra 2020. Demokratska stranka bo svojega kandidata dokončno potrdila julija prihodnje leto.
