Turistični potencial Ilirske Bistrice: s kolesom med prijazne ljudi (FOTO)
Cesta skozi ilirskobistriško območje je znana prometnica do Istre in Kvarnerja, a se izjemno redki tam ustavijo, razen seveda za nujne potrebe, kaj šele z namenom zapeljati se v tamkajšnje kraje. Gostov jim tako načeloma ne uspe zaustaviti, kaj šele zadržati. Ampak v zvezi s tem lahko nekoliko že govorimo v pretekliku, in ne več sedanjiku. Ilirska Bistrica z okolico se namreč vse bolj turistično prebuja.
Predvsem je glavno, da so gostje zadovoljni.
Pred časom je bila v Ilirski Bistrici prva Poslovna borza lokalnih ponudnikov od Postojne, Cerknice, Krasa, Brkinov, Ilirske Bistrice in tja na čezmejno območje do Matuljev, Reke in Buj na hrvaški strani. Predvsem od sosednjih Matuljev gre črpati kakšne uspešne turistične zgodbe. Da se turizem lahko razvija, niso dovolj le naravne danosti posameznih krajev, ampak je treba v prvi vrsti zagotoviti pestro ponudbo nastanitev, zabeljeno s kulinariko. Da je to osnova, so se strinjali tudi udeleženci poslovne borze.
Med drugim je bila na njej navzoča Valentina Malečkar s Turistične kmetije Ivankotovi, ki stoji pod čudovitim gradom Prem. Do letošnjega aprila so pri njih ponujali samo hrano, zdaj pa imajo pet lično opremljenih sob. »Čeprav se nam je vse skupaj malo zavleklo, se je na koncu vse dobro izšlo, saj smo sobe naredili oziroma opremili tako, kot sem si zastavila. Predvsem je glavno, da so gostje zadovoljni. V naslednji fazi nameravamo preurediti še zunanjost,« pravi.
Že po nekaj dneh vrtenja pedalov sva spoznala, kako ustrežljivi so tamkajšnji ljudje!
Slovenija se vse bolj usmerja v butični turizem, poudarek je tudi na dobri hrani, če je le mogoče, iz lokalnih sestavin. Tega se zavedajo tudi pri Ivankotovih. Ker se na kmetiji ukvarjajo predvsem s sadjarstvom in govedorejo, so mesne dobrote tako rekoč njihov zaščitni znak. Postrežejo tudi s tradicionalno domačo hrano: krompirjem v zevnici, joto s klobaso, orehovimi in kraškimi štruklji, jabolčnimi zavitki ...
Valentina pojasni, da so do zdaj gostili po večini tujce, in preseneti z odgovorom, da so kakšni ostali tudi po pet ali sedem dni in imajo Prem za odskočno desko po Sloveniji. Midva s kolegom sva imela kraj za začetek kolesarskega potepa. In že po nekaj minutah, kakor tudi po dveh dneh vrtenja pedalov, spoznala, kako prijazni in ustrežljivi so tamkajšnji ljudje!
V TIC Ilirska Bistrica so nama svetovali oziroma zarisali pot, ki je šla prvi dan od Prema prek Brkinov, naslednji dan pa sva se odpravila na drugo stran, proti Knežaku. Pot sva nekoliko prilagodila, pa ne da nama zastavljena ne bi ustrezala, vendar sva malo zašla, a to užitka nikakor ni skazilo. Če strnem: območje je res odlično za kolesarjenje, tako po lokalnih cestah, kjer bo avto prej izjema kot pravilo, kakor tudi po makadamskih oziroma kolovozih. V dveh dneh sva obdelala dobrih 1600 metrov višincev in približno 80 kilometrov. Ves čas pa neizmerno uživala.
