PUST

Slano ali sladko, naj bo nasitno in mastno

Na debeli četrtek se začne pojedina, krepke jedi si privoščimo do pepelnične srede, temu bo sledil post do velike noči.
Fotografija: Brez krofov ne gre! FOTO: Beats3/Getty Images
Odpri galerijo
Brez krofov ne gre! FOTO: Beats3/Getty Images

Tradicionalni pustni jedilnik oziroma jedi, ki so na mizi na debeli četrtek, ima svoj izvor v časih, ko so se naši predniki prehranjevali sezonsko. Ker ni bilo hladilnikov, so morali konec zime porabiti pokvarljiva živila, na primer kislo repo in zelje ter vse, kar je ostalo od kolin, pa ni bilo ustrezno konzervirano. Za pusta so se zato mastili še z zadnjimi krvavicami in svežimi klobasami, ki so jih stregli s kislim zeljem, repo in krompirjem ali matevžem. Poleg tega še danes velja, da se moramo na debeli četrtek do sitega najesti krepkih, mastnih jedi, sladke jedi so praviloma ocvrte v olju.

Za pusta cvremo brez slabe vesti FOTO: Mark Hochleitner/Getty Images
Za pusta cvremo brez slabe vesti FOTO: Mark Hochleitner/Getty Images

Če za hip ostanemo pri mesnem delu kosila: že včeraj smo podrobno opisali, kako skuhati suha prekajena rebra in kakšno juho pripravimo iz vode, ki pri tem ostane. Za pusta si privoščimo predvsem svinjsko meso, ki naj bo čim bolj mastno, namesto puste šunke skuhamo ali spečemo kračo, lahko tudi s kožo. Postrežemo jo s krompirjem, ki ga pečemo kar z mesom, lahko pa dodamo tudi zelenjavo, pozimi najbolje korenovke in gomoljnice, zraven se podata kislo zelje ali repa.

Tokrat omenimo še eno posebno juho, to je godla, ki jo pripravimo iz krvavic, ki po nesreči počijo med pečenjem. Imenitna je tudi štula, to je narastek iz prosene kaše, ki jo skuhamo v vodi, v kateri smo skuhali suha rebra. V kašo stresemo še na koščke narezano prekajeno meso in vmešamo jajca, ki bodo jed držala skupaj, vse skupaj pa spečemo v pečici. Postrežemo s solato ali hrenovo omako, ki je prav tako nujna pustna priloga. Preden se lotimo sladkih krofov, omenimo še slano pecivo iz kvašenega testa. Najbolj znana je ocvirkova oziroma špehova potica, namesto nje pa lahko spečemo tudi zvitke ali osja gnezda, pa tudi preproste kolačke kot v današnjem receptu.

Nekoč so za pusta porabili še zadnje zaloge zimske pokvarljive hrane, tudi krvavice. FOTO: Dulezidar/Getty Images
Nekoč so za pusta porabili še zadnje zaloge zimske pokvarljive hrane, tudi krvavice. FOTO: Dulezidar/Getty Images

Med pustnimi sladkimi jedmi so nepogrešljivi krofi in flancati, slednje pripravimo na dva načina, iz kvašenega testa, tako kot krofe, ali pa iz krhkega. Ker je s kvašenim več dela pa tudi dlje traja, da vzhaja, ko se nam mudi, poskusimo krhke flancate, za katere mora testo počivati petnajst ali dvajset minut, torej bodo precej prej ocvrti kot kvašeni.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije