Odpadanje listja vodi v mirovanje
Letošnje muhasto vreme z vročim poletjem, izjemno toploto v septembru in oktobru ter pogostim obilnim dežjem je v rastlinah sprožalo različne strese, ki se pri sadnih in tudi nekaterih okrasnih rastlinah od časa do časa izrazijo tudi z jesenskim cvetenjem. Pri teh se zasnove cvetnih brstov za naslednjo pomlad razvijajo že od maja.
Drevo, ki iz različnih vzrokov zacveti jeseni, prihodnjo pomlad ne bo cvetelo, ampak bo le olistalo. Večinoma gre za posamezna drevesa ali dele dreves. Prezgodnje cvetenje, imenovano tudi nepravilno, je vedno posledica porušenega ravnovesja v drevesu, ki ga povzroči hud stres ali celo več kaskadnih oziroma zaporednih stresov. Napad bolezni, vročina ali pomanjkanje vode lahko povzročijo odpadanje listja že med vegetacijsko sezono.
Po sušnem obdobju, ki mu sledi obilno deževje, lahko vlaga znova aktivira drevesa. Včasih lahko tudi premočna poletna ali spomladanska rez doprinese k prezgodnjemu cvetenju. Tudi letos lahko v sadovnjakih ob »nepravem času« opazimo posamična cvetenja in celo ponovno olistanje.
Letno vegetacijsko obdobje se z odpadanjem listja za večino drevesnih in grmovnih rastlin zaključi.
Zimsko mirovanje način preživetja
Zaradi toplega vremena je vegetacija še vedno aktivna, napeti so brsti nekaterih trajnic, trava še raste in ponekod na drevesih se na vrhovih še drži listje. Tudi v gozdovih so drevesa liste odvrgla pozneje kot običajno. Obilen dež s spremljajočim vetrom je hipoma odtrgal precej listov, marsikje so se zaradi tega zamašili odvodni jaški in žlebovi.
Odpadanje listja je proces, ki pri listopadnih rastlinah označuje začetek zimskega mirovanja. V tem obdobju mirujejo nadzemni organi drevesa, medtem ko korenine rastejo tudi v tem času, če so temperaturne razmere v tleh ugodne. Pri trajnih listopadnih rastlinah je obdobje zimskega mirovanja način preživetja, saj ga spremlja prenos hranil znotraj rastline. Sprožajo ga lahko različni dejavniki, kot so dolžina dneva, temperatura zraka, pomanjkanje hranil, suša, poškodbe. Preden listi odpadejo, oblikujejo ločitveno plast in nato odletijo v vetru. Letno vegetacijsko obdobje se z odpadanjem listja za večino drevesnih in grmovnih rastlin zaključi.
Zadnje košnje trate
Jesen je tu in kmalu bo nastopila zadnja košnja trate v tej sezoni. Pomembno je, da opravimo nekaj ključnih korakov, da bomo ohranili zdravo in lepo trato, ki bo pripravljena na prihodnjo sezono. Košnjo zaključimo, ko trava ne raste več tako hitro. Pri tem pazimo, da ne kosimo prenizko, saj bi to lahko poškodovalo korenine trave. Idealna višina trave po zadnji košnji je približno pet centimetrov. Tako bo bolje prenašala zimo in se spomladi laže obnovila.
Po nasvetih strokovnjakov je pomembno, da zelenico pregledamo in odstranimo plevel in mrtve ostanke oziroma jo prezračimo za boljšo cirkulacijo zraka in vode. Trava je zelo občutljiva za zastajanje vode, kar je bilo pogosto tudi ob letošnjih obilnih padavinskih dogodkih. Pomembno je ugotoviti, kje voda na trati zastaja, in tam urediti potrebno drenažo. Vzrok za zastajanje vode so lahko tudi zbita in zato slabo prepustna tla. V takih tleh je onemogočen dostop zraka do korenin, zato je trata oslabljena, redka in včasih celo propade. Močvirnata tla s slabim odtekanjem vode povzročijo gnitje korenin trave, pogosto se pojavlja mah.
Idealna višina trave po zadnji košnji je približno pet centimetrov.
Manjše zastajanje vode lahko rešimo z rednim prezračevanjem zemlje, ki pripomore k odtekanju odvečne vode. Če bo voda po enem ali dveh letih v taki trati še vedno zastajala, nas čaka bolj temeljita obnova. V tem primeru bo treba travno rušo odstraniti in tla ponovno pripraviti za novo setev. Če voda prekriva vrtno trato več kot 48 ur, obstaja velika verjetnost, da bo trata poškodovana. V takem primeru počakajmo nekaj dni, da se voda umakne in površina nekoliko posuši, da ugotovimo njeno stanje. Ko je površina dovolj suha, jo pregrabimo in odstranimo z njene površine vse naplavine, mulj in listje.
Naslednji korak je zračenje trate. S tem ukrepom omogočimo dostop zraka do korenin, saj so tla zaradi poplavne vode zbita. S tem ukrepom omogočimo tudi hitrejše odtekanje vode ob ponovnih padavinah. Trato po zračenju pregrabimo, luknje, ki nastanejo pri zračenju, lahko zapolnimo s kremenčevim peskom.
Velika težava, ki se pojavlja na trati, je mah. Uspeva tam, kjer trava ne raste, zato trave ne uničuje, temveč samo zasede mesta, kjer je trava odmrla ali zaradi neustreznih razmer ne raste. Eden glavnih razlogov za pojav mahu je zagotovo, da na trati nimamo ustrezno urejenega vodnega režima. Drugi morebitni vzroki: pozicija trate je preveč senčna, tla so prekisla ali zbita, trata ima veliko odmrle trave, trato kosimo prenizko ali pa ji primanjkuje hranil.
