O prištevnosti ob uboju še tretji psihiater

SLOVENJ GRADEC • Večina pozornih spremljevalcev procesa zoper Petra Vravnika je pričakovala, da bo zadeva zaradi uboja Martina Rogine po včerajšnji obravnavi na slovenjgraškem sodišču zrela za razsodbo. A so se ušteli, saj se je predsednica senata Marjeta Vezonik naposled odločila, da bo vpletla še tretjega izvedenca psihiatrične stroke. Tudi ta naj bi odgovoril predvsem na vprašanje, ali je bil obtoženi Peter Vravnik v času storitve dejanja prišteven, bistveno zmanjšano prišteven ali morda celo neprišteven. Dosedanja izvedenca sta ostala vsak na svojem bregu in se glede odgovora na to vprašanje nista mogla zediniti.

Alkoholizem olajševalna okoliščina

Doslej sta se z obtoženčevim psihičnim stanjem v času, ko je s čolna sredi Drave v deročo vodo potisnil prijatelja Martina Rogino, ukvarjala dva izvedenca psihiatrične stroke: dr. Ana Verovnik in dr. Peter Pregl. Oba sta se strinjala le v eni trditvi, in sicer da je obtoženi odvisnik od alkohola in da je bil v času storitve kaznivega dejanja močno pijan. Glede najpomembnejšega vprašanja, o (ne)prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja uboja, pa sta si izvedenca skočila v lase. Ana Verovnik trdi, da je obtoženi ravnal impulzivno, se vedel nekontrolirano in izvedel nepremišljeno dejanje, ki ga ni načrtoval. V obtoženčevo korist je štela, da je že več kot 30 let alkoholik in da ima močno uničene možgane. Dodatno je Verovnikova izpostavila še, da je obtoženi Vravnik s prijateljem Jankom Helblom tragičnega dne konzumiral alkoholne pijače že dopoldne, pozneje pa so si alkohol skupaj z Rogino odnesli tudi na čoln. »V času, ko količina alkohola v krvi narašča, se zgodi največ brutalnih kaznivih dejanj. To v težki opitosti ni mogoče, ker tako opiti človek ne more niti stati na nogah,« trdi Verovnikova, ki se je več kot očitno postavila v bran obtoženemu.

Gledal, kako se je utapljal

Do povsem drugačnih ugotovitev pa se je dokopal Peter Pregl, ki pri obtoženem ni ugotovil organske osebnostne motnje. Tudi dolgoletna odvisnost od alkohola, tako Pregl, pri obtoženem ne povzroči trajne osebnostne motnje. »Sindrom odvisnosti od alkohola še ne pomeni spremembe osebnosti, četudi se bo pri preiskovancu težava z alkoholom še poglobila. To bo še vedno odvisnost od alkohola in ne sprememba osebnosti,« je na vprašanja obrambe obtoženega Petra Vravnika odgovarjal Peter Pregl.
Vprašanje (ne)prištevnosti pa je zelo pomembno. V primeru, da bi sodišče obtoženega spoznalo za bistveno zmanjšano prištevnega ali celo neprištevnega, ga bo doletela precej nižja zaporna kazen ali celo samo pogojna kazen. Tožilstvo je napovedalo spremembo obtožnice, a šele ko ne bo več obstajal dvom o prištevnosti Petra Vravnika v času storitve uboja. Spomnimo, da je obtoženi po prepiru svojega prijatelja Martina Rogino potisnil s čolna in zatem mirno opazoval, kako se je utapljal v deroči vodi reke Drave. Drugemu sopotniku v čolnu Janku Helblu, ki je želel pomagati utapljajočemu se, pa naj bi celo primazal klofuto. Sojenje se bo z zaslišanjem tretjega izvedenca nadaljevalo konec novembra. N