Naš nasvet: sodo v koš k biološkim odpadkom
Kuhinja je marsikje središče doma, še posebno v prostorih z odprtim tlorisom, kjer se prelije v jedilnico in dnevni prostor. Kljub temu da v njej skrbimo za svoje obroke in dnevne obroke svojih bližjih, je čiščenje kuhinje za mnoge prava nočna mora.
A ni treba, da je tako, pravi strokovnjak za čiščenje in lastnik enega najuspešnejših londonskih čistilnih servisov Yohann Dieul: »Če bomo vsak dan pospravili za seboj in sproti obrisali delovne površine ter naprave, ki smo jih uporabili, bomo imeli dolgoročno veliko manj dela, tako časovno kot tudi količinsko. Če kuhinjo temeljito očistimo enkrat na teden, pa je prav tako dobro imeti sistem, kako se zadeve lotiti, da si ne bomo med čiščenjem nevede naredili dodatnega dela,« pravi Dieul, ki predlaga, da se čiščenja kuhinje lotimo pri delovnih površinah, sesanje ali pometanje in pomivanje tal pa pustimo za konec.
Slednje iz očitnega razloga – med brisanjem in čiščenjem preostalih površin bomo na tla zmetali drobtine in druge ostanke hrane ter prah.
Dieul še predlaga, da najprej spraznimo vse delovne površine, saj jih bomo tako lažje in hitreje, predvsem pa bolj temeljito obrisali. Preden naprave, posodice in druge reči zložimo na svoje mesto, seveda tudi te obrišemo, iz opekača za kruh stresemo drobtine in podobno. Nato so na vrsti štedilnik in pečica, pa vrata omaric, posebno pozornost je treba posvetiti ročajem, zlasti ročajem hladilnika, saj ga vsak dan prijemamo res pogosto, kdaj med kuho tudi z umazanimi rokami, zato je najbolje, da jih obrišemo z razkužilom.
Tal se lotimo na koncu, sicer bomo pometali dvakrat.
Na koncu se lotimo še pomivalnega korita in okolice, ko je vse tako, kot smo si zamislili, pa so na vrsti tla. Britanec svetuje, da delovne površine vsaj enkrat na teden tudi razkužimo, ne le očistimo, če pridejo v stik s piščančjim mesom, neoprano zelenjavo in sadjem ter jajci, pa bi jih bilo treba očistiti in tudi razkužiti nemudoma, sicer lahko nevarne bakterije ali pesticidi ob naslednji pripravi obroka okužijo druga živila.
Dieul je sicer zagovornik ekoloških čistil, ki so ne le prijazna do okolja, ampak tudi do ljudi. Še posebno v močnih čistilih, kot so denimo razmaščevalci, se namreč lahko najdejo zdravju škodljive snovi, ki se jim je bolje ogniti, zlasti če živimo z otroki. Najraje ima povsem naravna čistila, kot so kis, limonin sok in soda bikarbona, zato priporoča, da si posebej za kuhinjo pripravimo domače univerzalno čistilo, ki bo hkrati delovalo tudi antibakterijsko: steklenico z razpršilom do dveh tretjin napolnimo z vodo, dodamo kis, da bo tekočina segala skoraj do vrha, nato pa v mešanico kanemo še nekaj kapljic detergenta za ročno pomivanje posode. S tem nato poškropimo delovne površine in obrišemo z vlažno krpo.
Čiščenje kuhinje si močno olajšamo, če se manjših opravil lotevamo sproti.
Yohann Dieul svetuje, da redno čistimo tudi koš za biološke odpadke, še posebno če v njem nimamo razgradljive vrečke za smeti. Vsakič ko ga izpraznimo, ga speremo s toplo vodo, če je le mogoče, ga nato na soncu osušimo, saj ga bodo žarki razkužili, ko je notranjost koša suha, pa po njej izdatno posujemo sodo bikarbono, ki prav tako deluje antibakterijsko ter preprečuje nastanek neprijetnih vonjav. Postopek je še posebno priporočljiv za tiste, ki se v kuhinji borijo z nadležnimi mušicami.
