Nekoč so sloveli po klinc fabriki, danes po božičnih jaslih (FOTO)
Če kje zmorejo stopiti skupaj ali, kot temu radi rečemo, trobiti v isti rog, je to zagotovo na Gradežu, ki je v literaturi opisan kot terasasta sončna planota nad Turjakom, kjer domuje nekaj več kot sto občanov Velikih Lašč. Nekoč je bil Gradež znan tudi kot klinc fabrika, saj so zobotrebce, ustne pripomočke, ki so romali po državah civiliziranega sveta, ročno izdelovali iz leske pri sleherni hiši.
Danes pa se te suhorobarske obrti lotevajo zgolj simbolično ob sejemskih dneh. Da ne bi povsem povozili tradicije, del katere je tudi adventni čas, so dve leti po ustanovitvi Društva za ohranjanje dediščine Gradež (2006), ko je vodenje od Staneta Zabukovca prevzel Boris Zore, začeli pisati zgodbo tudi o božičnih jaslicah, ki je postala daleč naokoli najodmevnejša decembrska prireditev.
385 jaslic so izdelali v letu pred pandemijo.
Vse več jih je
»Stane mi je dejal, da glede na svoja leta društva ne more več operativno voditi tako, kot bi si ga želel, bo pa pomagal, koliko lahko. Danes je, hvala bogu, čeprav nosi 90 in nekaj več let, še vedno v naših vrstah, pod njegovim kozolcem, ki je tudi muzej starega kmečkega orodja, pa snopi lučk tudi te dni obsipavajo sveto družino z novorojenčkom, odrešenikom,« je povedal Zore.
Gradežani v dneh okoli božiča, ki je zanje pravljični čas, odložijo breme vsakdanjika in naredijo inventuro svoje duše.
»Jaslice smo imeli v svojih hišah, a od zunaj jih nismo tako kazali. Postavili smo jih v sušilnici sadja, ki je bila seveda pretesna za vse jaslične stvaritve, kasneje pa na prostem. Z leti je njihovo število naraščalo; od sedmih na začetku, 25 jih je bilo drugo leto, 50 tretje, četrto pa že čez sto. Največ, in sicer 385, smo jih imeli v letu pred korono, letos, ko je razstava že 16., pa 278, vendar se bo zbirka še povečala,« ne dvomi Marko Šavli, gradeški zet, pred čigar hišo stoji tudi maketa večje podeželske vasi, po kateri so razsuti sakralni motivi.
Stare tudi 100 let
Osrednji božični liki, Jezus, Božja mati Marija, sv. Jožef in preostale figure, kot znamenje odrešenja, naj se teden pred božičem pa do Svetih treh kraljev razkažejo po vsej planoti, je bila ena od pobud, se spominja Ladislav Jakob, ki se je z jasličarstvom srečal že kot otrok, v družinskem gnezdu na Kodeljevem v Ljubljani. Na Gradež, kjer je bila rojena njegova mama, se vselej rad vrne bratu Andreju in sestri Beti oziroma zetu Marku. Vsako leto je zraven pri ustvarjanju božičnih podob, vdolbenih v lesu.
V teh prostorih je dokaj sveže, kot nalašč za predstavitev kvačkanih, šivanih jaslic ter takih iz papirja in kartona.
»Tudi tretji brat Tomaž in Ladova hči Matejka, ki je skupaj z ženo članica Društva medinskih sester, babic in medicinskih tehnikov Ljubljana. Za okrasitev smrečice so klekljale božične vzorčke. Njihov bratranec Boštjan Strle je prinesel jaslice iz Mjanmara, Vietnama in Tajske, sestrična Vida pa z obiska na Madagaskarju pri patru Pedru Opeki,« jih Marko pokaže.
Evgen Šerbec, tudi član društva, ki je vodnik na turjaškem gradu, je skupaj s Šavlijem in Zoretom dan pred otvoritvenim večerom praznični podobi okrašene vasi dodajal zadnje kamenčke, in sicer v sušilnici sadja, ki je letos pridobila že pokriti prizidek.
»Razrezanega sadja je bilo letos zgolj za vzorec, dima, ki bi se valil iz peči, pa še manj. Zato je zdaj v teh prostorih dokaj sveže in kot nalašč za predstavitev kvačkanih, šivanih jaslic ter jaslic iz papirja in kartona. Kot vidite, so lične in sporočilne, nekatere narejene pred stotimi leti,« se ozre Boris.
Razstava bo na ogled do 8. januarja.
Zasmeji se mu ob pogledu na prizidek sušilnici, spominsko-društveni sobo, ki je že pokrita, vsebino pa ji bodo določili po končanih delih.
»Želja je, da bi bil del sobe posvečen gradeškim glasbenikom Mariju Kogoju, Jakobu Ježu, Olgi Ježevi, skupini Suhe češplje, ki se je že poslovila od odra, in naslednikom, mlajši skupini Krhelčki. In tudi Škocjanski godbi, v kateri je bila ob ustanovitvi pred sto leti polovica članov z Gradeža. Seveda se bo moral v sobi najti kotiček tudi za vse več podarjenih jaslic društvu,« so Boris, Marko in Evgen ob organiziranem nedeljskem skupinskem vodenju razstave V skritih kotičkih Gradeža večer po nastopu župnijskega pevskega zbora iz Škocjana in Krhelčkov polepšali marsikateremu obiskovalcu.
Z vseh koncev sveta
Jasličarska zbirka, tudi prikaz mojstrovin ljudi, ki so v podobo rojstva Jezusa vnesli svoja notranja čustva, je razpotegnjena skozi vso vas. Pravljični motivi ob odrešenikovem prihodu na svet nagovarjajo ne le iz skritih gradeških kotičkov, kot so nadstreški, hlevi, skednji, svinjaki, stari kuhinjski prostori, votline na drevju, na oknih, kapele, ampak tudi skozi priprta vrata stanovanjskih hiš oziroma bivalnih prostorov. Največje, božja družina v izvirni velikosti, stoji v središču vasi, pod lipo na prireditvenem prostoru, ki jih je iz Grosuplja prinesel Janko Petrina.
V pisani množici, je dejal Šavli, so poleg tradicionalnih slovenskih na ogled še manjše, nekatere povsem unikatne jaslice vaščanov, ki so jih s potovanj prinesli iz Jordanije, Egipta, z Aljaske, iz Mehike, Ekvadorja in številnih evropskih držav. Jasličarji pri delu uporabljajo tudi glino, vosek, papir, mavec, mah, beton, keramiko, borovo in orehovo lupino, les, koruzne storže, lubje, mavec, stiropor, krušno testo.
Do 8. januarja ob 17.30, ko bodo z razstavo in pokušino poprtnikov in kulturnim programom jaslice zadnjič pokazali javnosti, bodo vodeni ogledi in tržnica tudi 26. decembra ter 1. in 8. januarja, prav tako ob 17.30. »Za nami je lep večer, tudi letos brez snega in z zdravstvenimi težavami, ki so nekoliko zdesetkale naše članstvo, vendar je duh božičnih praznikov in vseh pričakovanj močno prisoten. In nas žene, da tradicijo še naprej ohranjamo,« je zbrane nagovoril prednik društva Lojze Senčar.
