Na Japonskem okraski iz papirja, na Finskem slame
Čeprav so mnogi komaj čakali prvi decembrski dan, ko bo čas primeren za postavljanje praznične smrečice in vseh drugih dekoracij, se drugi še vedno držijo tradicije krašenja na božični večer. Dandanes okraske običajni izbiramo glede na osebni okus ter notranjo opremo prostorov, upoštevamo tudi trende ali se zgledujemo po katerem od božičnih filmov, kjer se vse blešči in žari.
V Nemčiji so priljubljene svečke, ki jih pritrdijo na jelke.
Že leta si božičnih praznikov sicer ne znamo predstavljati brez rdeče barve, ki ji običajno družbo delata bela in zelena, a redko, če sploh kdaj, se vprašamo, od kod se je tradicija vzela.
Pred božičem solsticij
Ena od zgodb omenja podjetje Coca-cola in se ne moti. Leta 1931 so tam najeli umetnika, da bi jim za oglasno kampanjo naslikal Božička, dobrega moža pa si je ta zamislil v barvah Coca-Cole, torej rdeči in beli. Oglas in vsi naslednji so pritegnili množice Američanov in rdečo so sprejeli kot barvo božiča, od tam pa so jo revije, filmi in oglasi ponesli na vse strani sveta. Kljub temu pa zaslug za rdeče božične okraske ne moremo pripisati zgolj ameriškemu podjetju.
Že veliko prej, ko božiča še nismo poznali, so pa ljudje namesto njega praznovali zimski solsticij, so si domove radi okrasili z zelenjem, ki so ga našli na prostem, med redkim, ki je preživelo zimo, pa je bila bodika. Zanjo so poleg bodičastih listov značilne živo rdeče jagode, ki so v tistih časih, ko drugih ni bilo, predstavljale okraske. Bodiko ob božiču uporabljalo tudi nekateri kristjani, saj rdeče jagode zanje simbolizira kaplje Jezusove krvi, bodice na listih trnje na kroni, bodika, spletena v venec pa krono.
Brez jaslic ne gre
Pri nas je ena najpomembnejših tradicij, povezanih z božičem, postavljanje jaslic, ki je sicer razširjeno tudi v drugih deželah po svetu, kjer prevladujejo kristjani. V Nemčiji je poleg postavljanja jaslic razširjena tudi tradicija okraševanja smrečic s svečkami. Nekoč je bilo tovrstno okraševanje priljubljeno tudi pri nas, nato pa so svečke izpodrinile bolj praktične in manj nevarne led verige. Kljub temu lahko dandanes tradicijo ponovno obudimo, saj je v trgovinah na voljo ogromno led luči v obliki sveč, ki pa so veliko bolj varne kot klasične.
Italijani prisegajo na steklene okraske.
Ljubitelji skandinavskega sloga notranje opreme se lahko po tamkajšnjih ljudstvih zgledujejo tudi pri okraševanju jelk, saj to vsebuje veliko podobnih elementov. Poudarek je namreč tudi v tem primeru na naravnih materialih in nevtralnih barvah. Finci denimo svoja drevesca tradicionalno krasijo z okraski iz slame, ki jih pogosto izdelajo kar sami. Tovrstne okraske nato obesijo tudi nad praznično mizo in v drugih delih doma.
Tudi naši zahodni sosedje stavijo na naravne materiale, ki so letos tudi sicer izredno modni, le da v Italiji prevladuje steklo. Kako tudi ne, muransko steklo velja za eno najbolj cenjenih na svetu.
Na Japonskem se medtem tudi pri prazničnem okraševanju poslužujejo pri njih tako priljubljene in cenjene tehnike zgibanja papirja origami. Smrečice tako okrasijo s papirnatimi okraski, ki jih izdelajo sami, med njimi pa smejo manjkati ptice, simbol časti, sreče in dolgega življenja.
