Zaradi te nevarne bolezni vsako leto umre več kot milijon ljudi
Jetra so izjemno pomemben, neparni organ, ki opravlja več kot 500 ključnih funkcij, ki nas ohranjajo pri življenju. A kljub temu jih s svojimi navadami in nezadostno pozornostjo zdravju nevarno ogrožamo: številne bolezni in okužbe jeter potekajo potihoma, znaki se pojavijo šele takrat, ko je bolezen že napredovala. Vsakih deset sekund odkrijejo kronično vnetje jeter, zaradi posledic hepatitisa vsako leto umre več kot milijon ljudi, čeprav bi številne lahko rešili tako s pravočasnim cepljenjem kot tudi z učinkovitim zdravljenjem. Letošnji svetovni dan, ki ga zaznamujemo vsakega 28. julija od leta 2010, poteka pod geslom Eno življenje, ena jetra in poudarja pomen skrbi za organ, ki v našem telesu opravlja neverjetno poslanstvo.
240 milijonov ljudi na svetu naj bi v sebi nosilo virus hepatitisa B.
Hepatitis se uvršča med vodilne kronične bolezni na svetu; strokovnjaki ocenjujejo, da virus hepatitisa B v sebi nosi 240 milijonov ljudi na svetu, virus hepatitisa C pa 130 do 150 milijonov. Hepatitisa B in C po vrhu dokazano povzročata tudi primarnega raka jeter, ki je edina oblika raka, katerega obolevnost se kljub številnim ukrepom v zadnjem desetletju povečuje, kot opozarjajo strokovnjaki iz UKC Ljubljana, pa posodobljena strategija EU za boj proti raku v programe presejalnega testiranja kljub pričakovanjem letos ni vključila raka jeter.
Od A do E
Virus hepatitisa A običajno v telo preide s hrano ali pijačo; velja za najmanj tveganega med hepatitisi, saj bolezen običajno prebolimo sami in praviloma ne vodi v kronično vnetje jeter. Zapleti so kljub temu možni, na voljo pa je tudi cepivo, ki je priporočljivo predvsem za ljudi z motnjami strjevanja krvi, s kroničnim jetrnim obolenjem in drugimi hepatitisi, s hivom oziroma aidsom, za kandidate za presaditev jeter in moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, zaposlene v tveganih poklicih v laboratorijih ali pa v službah, ki zahtevajo pogosta potovanja v države s slabšimi higienskimi razmerami.
Hepatitis virusa B, proti kateremu od 1998. cepimo otroke pred vstopom v šolo, se prenaša na različne načine, največje tveganje pa je pri uživalcih intravenoznih drog, ki si delijo igle, moških, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi, tistih, ki pogosto menjajo spolne partnerje, pri jetrnih in ledvičnih bolnikih, virus pa se lahko prenese tudi z matere na novorojenčka. Hepatitis C se prenaša z okuženo krvjo, veliko tveganje pa prinašajo tudi tetovaže in piercingi v slabih higienskih razmerah. Največ hepatitisa C je v Centralni ter Vzhodni Aziji ter severni Afriki. Akutni hepatitis C je treba pravočasno zdraviti, da ne preide v kronično obliko, a tudi zdravljenje te je zelo učinkovito in skoraj vedno uspešno odstrani virus iz krvi. Hepatitis C se lahko ponavlja, v nekaterih primerih lahko povzroči tudi nevarno cirozo jeter.
Pogoj za hepatitis D je okužba s hepatitisom B; širi se predvsem s spolnimi odnosi in z matere na otroka. Za preprečevanje hepatitisa D je prav tako učinkovito cepljenje proti hepatitisu B, okužba z obema virusoma pa pomeni za jetra zelo slabo prognozo. D smo odkrili tudi v Sloveniji, pomembna novost pa je zdravilo proti tej obliki. Virusni hepatitis E je zelo podoben virusnemu hepatitisu A; primerov obeh je zadnja leta vse več. Najpogosteje se širi v Aziji, Mehiki, Indiji in Afriki, a se zadnja leta pojavlja tudi v razvitem svetu.
Testirajte se!
Tudi letošnji svetovni dan bodo pospremile številne preventivne dejavnosti, v ospredju pa bo znova anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C. Akcijo kot vsako leto organizira Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo MF UL, Slovenskim društvom bolnikov obolelih za virusnim hepatitisom SLOVENIJA HEP in študenti Medicinske fakultete UL iz Projekta Virus pri Društvu študentov medicine Slovenije.
