KISLA REPA
Zakaj bi morala biti vedno kisla?
Kislo repo obožujemo, na svežo pa smo kar pozabili, čeprav je okusna, enostavna za pripravo in še zdrava; uživamo lahko tudi mlade liste, ki bodo pognali pozimi.
Odpri galerijo
Pozimi repo spravimo v zaboje in klet. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Repa je pri nas izjemno priljubljena jed, zlasti pozimi, kisla, seveda. Ob bok jo lahko postavimo kislemu zelju, eno ali drugo pa kuhamo predvsem kot prilogo, dušeno ali kuhano, ali v joti. A če je zelje pogosto na jedilniku tudi sveže, za repo velja, da uživamo predvsem kislo. Pa ni bilo vedno tako, sveža je bila v Evropi eno pomembnejših živil, dokler je ni v 16. stoletju izpodrinil krompir, ki so ga iz Južne Amerike prinesli španski zavojevalci. Tedaj je repa dobila sloves hrane za reveže, ena najbolj značilnih jedi pa je aleluja, juha iz repinih olupkov, ki so jo kuhali ob veliki noči. Pozneje se je v naših kuhinjah ohranila predvsem v kisani različici. Vendar tudi iz sveže repe lahko pripravimo ničkoliko okusnih jedi, na primer juho, omako ali pire, dodajamo jo k različnim enolončnicam, pripravimo kot prilogo k mesu, popečeno ali v omaki, svežo ponudimo kot popoldanski prigrizek, narezano na tanke rezine, mlado listje pa zmešamo v solati.
Zdi se, da jo moderna kuhinja vrača na naše krožnike, zaradi specifičnega, malce ostrega okusa pa se je morda nanjo treba ponovno privaditi.
Svežo lahko kupimo v nekaterih trgovinah, zlasti pa na tržnici, čeprav se bo treba morda potruditi, da jo najdemo. Če smo jo pridelali sami, jo spravimo v zaboje, v katere smo nasuli pesek, in jih postavimo v hladno klet. Tako kot druge korenovke in gomoljnice najbolje prezimi v zasipnicah, to je star način spravila pridelka v pesku, žagovini ali zemlji. Lahko naredimo zasipnico na vrtu, v zemljo izkopljemo luknjo, jo obložimo s slamo, vanjo spravimo pridelek in zasujemo. To je bil nekoč povsem običajen način spravila, danes pa je bolj redek spomin na stare čase.
Ne glede na način spravila pazimo, da bomo odbrali le povsem zdrave in nepoškodovane plodove. V dobrih razmerah bi morala tako spravljena repa zdržati vsaj do februarja ali celo marca. V vlažni zemlji bo začela poganjati, zeleni listi ali cima pa so prav tako uporabni v kulinariki. Mladi svetli listi so odličnega, izrazitega okusa in bodo imenitno popestrili zimsko solato, če jih bo pognalo veliko, pa jih pripravimo tudi v omaki.
Užitna je tudi cima oziroma mladi poganjki.
Zdi se, da jo moderna kuhinja vrača na naše krožnike, zaradi specifičnega, malce ostrega okusa pa se je morda nanjo treba ponovno privaditi.
Svežo lahko kupimo v nekaterih trgovinah, zlasti pa na tržnici, čeprav se bo treba morda potruditi, da jo najdemo. Če smo jo pridelali sami, jo spravimo v zaboje, v katere smo nasuli pesek, in jih postavimo v hladno klet. Tako kot druge korenovke in gomoljnice najbolje prezimi v zasipnicah, to je star način spravila pridelka v pesku, žagovini ali zemlji. Lahko naredimo zasipnico na vrtu, v zemljo izkopljemo luknjo, jo obložimo s slamo, vanjo spravimo pridelek in zasujemo. To je bil nekoč povsem običajen način spravila, danes pa je bolj redek spomin na stare čase.
Sveža repa ima izrazit okus, na katerega se je treba navaditi.
Ne glede na način spravila pazimo, da bomo odbrali le povsem zdrave in nepoškodovane plodove. V dobrih razmerah bi morala tako spravljena repa zdržati vsaj do februarja ali celo marca. V vlažni zemlji bo začela poganjati, zeleni listi ali cima pa so prav tako uporabni v kulinariki. Mladi svetli listi so odličnega, izrazitega okusa in bodo imenitno popestrili zimsko solato, če jih bo pognalo veliko, pa jih pripravimo tudi v omaki.
