SOLATA
Vročina ju sploh ne moti
Solato sejemo ali sadimo tudi poleti, ko bodo najbolje uspevale krhkolistne sorte, ki ne uhajajo v cvet; ljubljanska ledenka in leda dobro prenašata visoke temperature
Odpri galerijo
Farmer planting young seedlings of lettuce salad in the vegetable garden FOTO: Alexraths Getty Images/Istockphoto
Za solato na vrtu je skoraj vedno čas, pa tudi prostor se vedno najde, če ni prazne grede, pa v mešanih posevkih. Sejemo jo od zgodnje pomladi in vse poletje, najbolje po malem, manjše količine na vsaka dva tedna, da bomo imeli zmeraj svežo na voljo. Solata namreč ni primerna za skladiščenje, na hladnem bo počakala kvečjemu nekaj dni, zato jo je najbolje porabiti čim prej po tem, ko jo odrežemo.
Na voljo je neskončno veliko sort, ki dozorevajo v različnem času, kar nam omogoča stalni pridelek skorajda vse leto. Ohlapno jih delimo na mehkolistne in krhkolistne sorte. Na prosto jo začnemo sejati zgodaj spomladi, marca in aprila, nadaljujemo pa vse poletje. Za prve pomladne setve je med drugimi primerna sorta majska kraljica, za poletne pa izberemo rozetaste in krhkolistne solate, na primer gentile, ledo, ljubljansko ledenko in great lakes, ki dobro prenašajo vročino in ne gredo v cvet. Mehkolistne sorte za poletne setve niso najbolj primerne. Med najbolj priljubljene poletne solate spada ljubljanska ledenka, ki razvije velike in trde glavice, če jo sejemo, moramo vedeti, da kali od 8 do 10 dni. Je avtohtona slovenska sorta, po poletni setvi jo bomo uživali še septembra. Zdaj je čas tudi za krhkolistno ledo, ki je pravzaprav izboljšana ljubljanska ledenka. Razvije velike in kompaktne glave, lahko pa jo sejemo tudi kot berivko. Če so vremenske razmere dobre, jo pobiramo še oktobra, poleg izrazitega okusa pa jo odlikuje močan vonj.
Solate lahko kot večina drugih vrtnin sejemo ali sadimo. Setev je sicer morda bolj enostavna, vendar ima vzgoja iz sadik številne prednosti tudi pri solati. Če sejemo pregosto, gre odvečno seme v nič, če je setev preredka, pa imamo slabo izkoriščen prostor. Če sadimo, lahko precej natančno preračunamo, koliko solate potrebujemo oziroma koliko je želimo pridelati, tako da je imamo vselej toliko, kot je potrebujemo.
Solate lahko sadimo v vrsticah, med katerimi naj bo 25 do 30 centimetrov razmika, sicer pa jo poleti lahko sadimo med ostale vrtnine. Če upoštevamo dobre sosede, si bodo rastline med seboj v oporo, poleg tega pa racionalno izkoristimo prostor na gredi. Sadimo jo ob rastline z dolgo vegetacijsko dobo, na primer plodovke, glede na to, da razen peteršilja nima slabega soseda, pa bo uspevala v mešanem posevku na kateri koli gredi.
Sicer se setev solate s poletjem ne konča, avgusta bomo sejali sorte za jesensko uživanje, septembra pa bo čas za zimsko solato.
Solato od pomladi do jeseni sejemo v razmiku dveh tednov, da jo bomo imeli vedno na voljo.
Na voljo je neskončno veliko sort, ki dozorevajo v različnem času, kar nam omogoča stalni pridelek skorajda vse leto. Ohlapno jih delimo na mehkolistne in krhkolistne sorte. Na prosto jo začnemo sejati zgodaj spomladi, marca in aprila, nadaljujemo pa vse poletje. Za prve pomladne setve je med drugimi primerna sorta majska kraljica, za poletne pa izberemo rozetaste in krhkolistne solate, na primer gentile, ledo, ljubljansko ledenko in great lakes, ki dobro prenašajo vročino in ne gredo v cvet. Mehkolistne sorte za poletne setve niso najbolj primerne. Med najbolj priljubljene poletne solate spada ljubljanska ledenka, ki razvije velike in trde glavice, če jo sejemo, moramo vedeti, da kali od 8 do 10 dni. Je avtohtona slovenska sorta, po poletni setvi jo bomo uživali še septembra. Zdaj je čas tudi za krhkolistno ledo, ki je pravzaprav izboljšana ljubljanska ledenka. Razvije velike in kompaktne glave, lahko pa jo sejemo tudi kot berivko. Če so vremenske razmere dobre, jo pobiramo še oktobra, poleg izrazitega okusa pa jo odlikuje močan vonj.
Vse več vrtnarjev se odloča za vzgojo solate iz sadik, ne semen.
Solate lahko kot večina drugih vrtnin sejemo ali sadimo. Setev je sicer morda bolj enostavna, vendar ima vzgoja iz sadik številne prednosti tudi pri solati. Če sejemo pregosto, gre odvečno seme v nič, če je setev preredka, pa imamo slabo izkoriščen prostor. Če sadimo, lahko precej natančno preračunamo, koliko solate potrebujemo oziroma koliko je želimo pridelati, tako da je imamo vselej toliko, kot je potrebujemo.
Solate lahko sadimo v vrsticah, med katerimi naj bo 25 do 30 centimetrov razmika, sicer pa jo poleti lahko sadimo med ostale vrtnine. Če upoštevamo dobre sosede, si bodo rastline med seboj v oporo, poleg tega pa racionalno izkoristimo prostor na gredi. Sadimo jo ob rastline z dolgo vegetacijsko dobo, na primer plodovke, glede na to, da razen peteršilja nima slabega soseda, pa bo uspevala v mešanem posevku na kateri koli gredi.
Sicer se setev solate s poletjem ne konča, avgusta bomo sejali sorte za jesensko uživanje, septembra pa bo čas za zimsko solato.
