V 80 odstotkih je neodkrita
Celiakija je kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti za gluten, proteine zrnja pšenice, podobne pa najdemo tudi v zrnju ječmena, rži, pire in tudi ovsa. Gluten lahko povzroči stanjšanje sluznice tankega črevesa, čemur sledijo zmanjšana funkcija črevesa in motnje v absorpciji hrane. Bolniki imajo zaradi tega prebavne težave, velikokrat jim primanjkuje pomembnih hranil, mineralov in vitaminov, pojavijo se lahko tudi resni zapleti na drugih organih.
Slabokrvnost je pogost zaplet.
Celiakija doleti vsako 50.–100. osebo, bolezen pa ima več obrazov in se skozi življenjska obdobja različno kaže. Znaki se, pojasnjujejo pri Slovenskem društvu za celiakijo, pokažejo v od treh do šestih mesecih po začetku uživanja jedi, ki vsebujejo gluten, značilni simptomi, kot so driska, napenjanje in bolečine v trebuhu ter hujšanje pa se izrazijo pri le manjšem deležu obolelih. Veliko pogostejši so atipični simptomi oziroma samo en simptom, na primer zastoj pri rasti, pomanjkanje teka, zaprtje, slabokrvnost, ki se ne izboljša niti z jemanjem železa, pomanjkanje vitamina D, upad kostne mase, razdražljivost, glavobol, utrujenost, poškodbe zobne sklenine, pogoste afte ustne sluznice, zapoznela adolescenca, izpadanje las. Celiakija se lahko pokaže tudi na koži, gre za duhringovo bolezen, ko se na licih, na zunanji strani komolca in kolena ter na zadnjici pojavijo srbeči žuljasti izpuščaji.
Dieta je nujna
Na pojav celiakije poleg dednosti vplivajo še okoljski dejavniki. Z brezglutensko hrano si bolna sluznica tankega črevesa postopoma opomore, počutje in stanje bolnika se izboljšata. Bolniki, ki se ne držijo diete, tvegajo tudi maligno obolenje; otroci tvegajo zastoj rasti, pri odraslih se zgodaj razvije osteoporoza. Slabokrvnost je prav tako pogost zaplet, tudi neplodnost, pogosti spontani splavi, pomanjkljiv razvoj moških spolnih organov, zgodnji mentalni upad in druge nevrološke težave. Prehrana bolnika s celiakijo ne sme vsebovati pšeničnih, ječmenovih, rženih in tudi ne ovsenih beljakovin. Bolniki s celiakijo lahko jedo jedi, ki so zagotovo brez glutena, kot so krompir, koruza, riž, soja, ajda, rumeni fižol, gotove jedi iz janeževe moke ter pšenični škrob brez beljakovin, kot tudi živila, ki so označena kot brezglutenska.
Celiakija se lahko pokaže tudi na koži.
Ob današnjem svetovnem dnevu v slovenskem društvu in sorodnih evropskih opozarjajo predvsem na problematiko poznih diagnoz, saj kar 80 odstotkov bolnikov ostaja neodkritih, na neenakost pri prehranjevanju zunaj doma in veliko finančno breme, ki ga prinaša edino razpoložljivo zdravilo – brezglutenska prehrana, saj so odrasli bolniki tu prepuščeni sami sebi.
