To bolezen mnogi Slovenci skrivajo

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB), s katero stroka pojmuje ulcerozni kolitis in crohnovo bolezen, je razširjena po vsem svetu, pogostejša pa je v razvitem svetu. In kar je najbolj skrb vzbujajoče, obolelih je iz leta v leto več.

Trenutno ima KVČB okoli deset milijonov ljudi, dobra tretjina teh je v Evropi, v Sloveniji pa je znanih več kot 7500 primerov. Današnji dan je namenjen ozaveščanju o bolezni, ki ni povsem ozdravljiva, povzroča pa vnetje črevesja ali pa tudi celotne prebavne cevi.

»Za bolnike to pomeni zagone vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, drisko, izčrpanostjo in utrujenostjo. Obdobja remisije so različno dolga, v tem času so lahko nekateri bolniki tudi povsem brez težav,« pojasnjuje Mateja Saje, tudi sama bolnica in predsednica Društva za KVČB. Včasih je v stroki veljalo prepričanje, da je mogoče simptome nadzorovati z dieto, a to že dolgo ne drži več. Bolezen se pri vsakem bolniku kaže drugače, vsak si z izkušnjami sestavi svoj jedilnik, ki mu ustreza, pove Sajetova:

»Pazimo, da ne spodbujamo delovanja črevesja, izogibamo se začinjeni hrani, tudi mlečnim izdelkom. Zelenjavo raje kuhamo, meso dušimo. Sama mesa ne jem veliko, a ga ne smem povsem izločiti. Ko je bolezen v mirovanju, lahko kakšno jed tudi vključimo. Trajanje remisije je pri vsakomer različno, bolezen pa zahteva veliko prilagoditev v družinskem okolju.«
 

Prekinimo tišino

Bolezen se največkrat pojavi med 15. in 35. letom starosti in tako prizadene ljudi v delovno najbolj aktivnem obdobju, zato marsikdo raje trpi molče in se tako nevarno ogroža. A pravočasno in ustrezno zdravljenje je nujno, opozarjajo strokovnjaki, saj lahko zanemarjanje simptomov povzroči hude zaplete in telesne okvare.


Ravno zato je Evropska zveza društev za crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, ki združuje 39 nacionalnih društev, tudi slovensko, za letošnji svetovni dan izbrala geslo Prekinimo tišino (#breakthesilence#), s katerim želi spodbuditi obolele, da spregovorijo o svojem počutju in si tako pomagajo do boljše kakovosti življenja.

Zdravila za KVČB ni, a je mogoče blažiti in nadzorovati simptome, nadaljuje Sajetova: »Cilj zdravljenja je, da vzpostavimo remisijo bolezni in tako živimo kar se da normalno. Pred leti, ko ni bilo na voljo nobenih zdravil, smo bili zadovoljni, če smo dosegli klinično remisijo, torej stanje brez bolezenskih znakov. V zadnjem času pa je cilj zdravljenja sluznična remisija, to pomeni, da je sluznica črevesa brez vnetja. Raziskave so pokazale, da je pri osebah s KVČB, ki imajo sluznično remisijo, dolgoročni potek bolezni boljši: pričakujemo manj zapletov, bistveno se izboljša kakovost življenja. Zdravljenje je prilagojeno posamezniku, treba je upoštevati stopnjo aktivnosti, umeščenost in razsežnost vnetja, prisotnost morebitnih zunajčrevesnih znakov in zapletov.«


Društvo KVČB, ki deluje od leta 2004 in šteje več kot 1700 članov, tudi med pandemijo ponuja podporo in pomoč obolelim ter ob današnjem svetovnem dnevu pripravlja številne spletne dogodke, v znak solidarnosti z osebami s KVČB pa bodo v soboto, 22. maja, vijolično osvetlili tudi več stavb v Ljubljani in Mariboru.