So izredno pomembni, a pogosto nam jih primanjkuje
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v prebavnem traktu skrbijo za razgradnjo hrane, uničujejo škodljive patogene in sodelujejo pri sintezi nekaterih vitaminov, aminokislin in maščobnih kislin ter pomagajo pri gibanju črevesja. Imajo pozitiven vpliv na presnovo, imunski sistem in obvladovanje vnetja v telesu. Prebiotiki pa so snovi, ki v črevesju ustvarjajo primerno okolje za razvoj koristnih mikroorganizmov, torej povečujejo rast in učinkovitost probiotikov. Služijo predvsem kot hranila za mlečnokislinske bakterije, pospešujejo njihovo rast in povečujejo aktivnost koristnih bakterij.
»Najznačilnejši probiotiki so mlečnokislinske bakterije ali laktobacili, ki jih najdemo v jogurtu, kefirju, surovem kislem zelju, zelnici in sirotki. Najbolj priljubljeni so probiotični jogurti. Prebiotike pa najdemo v sadju in zelenjavi, kot so jabolka, česen, čebula, cikorija in fižol,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Imamo torej več možnosti, kako si pomagati ob prebavnih težavah. Z uporabo probiotikov koristne bakterije dodajamo, s prebiotiki pa spodbudimo obstoječe koristne bakterije in pomagamo vzpostaviti ravnovesje. Tretja možnost je kombiniranje obeh.«
Tudi hormonske terapije, antibiotiki, kortizon in strupene snovi iz okolja lahko vplivajo na črevesno mikrobioto.
Tudi za odpornost
Koristni mikroorganizmi, kot rečeno, niso dragoceni le za prebavo, saj izboljšujejo tudi našo odpornost, zmanjšujejo pogostost okužb in motenj črevesja, zatirajo patogene klice, pospešujejo presnovo laktoze in pripomorejo k boljšemu preživetju in rasti drugih neškodljivih mikroorganizmov v telesu.
»Ob slabšem delovanju črevesne mikrobiote se lahko pojavijo težave, kot so zaprtje, napenjanje in vetrovi, napihnjenost, utrujenost, bolečine v trebuhu in ponavljajoče se glivične okužbe. Tudi hormonske terapije, antibiotiki, kortizon in strupene snovi iz okolja lahko vplivajo na črevesno mikrobioto. Pomanjkanje se najpogosteje zgodi pri akutni in kronični driski, ob jemanju antibiotikov in spremembi okolja ter prehrane,« svari sogovornica in poudarja, da se ob dobrem delovanju črevesja absorbirajo pomembna hranila, tvorijo vitamini in zaščiti črevesna sluznica, zato celotno telo deluje bolje in se lažje ubrani bakterij in virusov. »Prebiotiki tudi zmanjšujejo pogostost in trajanje driske, zmanjšajo vnetje in druge simptome, povezane s kronično vnetno črevesno boleznijo. Prav tako pripomorejo k povečani absorpciji mineralov iz hrane, zmanjšajo tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni, prispevajo k ohranjanju normalne telesne teže in povečujejo občutek sitosti,« dodaja Potočnik Benčičeva in pojasnjuje, da bojazni, da bi zaužili preveč pro- ali prebiotikov, tako rekoč ni, veliko pogostejše je pomanjkanje teh dragocenih snovi.
Dobro delovanje črevesja pomeni absorpcijo pomembnih hranil, tvorbo vitaminov in zaščito črevesne sluznice.
Zato si velikokrat privoščimo kefir, probiotični jogurt, surovo kislo zelje, zelnico in sirotko pa sadje in zelenjavo, a kot poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, je vsebnost prebiotičnih vlaken v živilih pogosto zelo majhna, zato je po strokovnem posvetu morda smiselno uživanje prehranskih dodatkov. »Če imate akutno drisko, ponavljajoče se težave in sumite na porušeno ravnovesje v črevesju, pridejo v poštev prehranska dopolnila, a je treba vedeti, da imajo pro- in prebiotiki oziroma njihovi specifični sevi dokazano tudi specifično delovanje, zato se velja posvetovati, po katerem izdelku seči pri konkretni težavi,« še sklene.
