Slive spodbujajo delovanje hormona za hujšanje in vsebujejo eno najbolj zdravih snovi
Slive niso tako starodavni sadež kot denimo datlji ali fige, so pa gotovo eden najbolj priljubljenih sadnih dreves, saj jih danes po svetu raste več kot 2.000 različnih sort. Spadajo v botanični rod Prunus, kjer najdemo tudi marelice, mandlje, breskve in češnje – nič čudnega, da so si po obliki sadežev in koščic ter teksturi mesa tako podobne, čeprav so zelo različnih velikosti, barv in okusov.
Prve slive so zgodovinarji odkrili na Kitajskem 470 let pred našim štetjem, v Evropo pa naj bi jih zaneslo šele pred dvema tisočletjema. Kljub temu so jih naši predniki hitro vzljubili in že samo v času rimskega imperija gojili okrog 300 sort evropskih sliv.
Tudi v Sloveniji smo bili skozi zgodovino pristaši sliv. Čeprav danes kot slovenski sadež tako zelo opevamo jabolka, so bila še do sredine 19. stoletja pri nas najštevilčnejša prav sadna drevesa sliv. Bile so tako priljubljene, da je skoraj vsaka hiša imela svoje drevo.
A ne samo to, Slovenci imamo tudi svojo avtohtono sorto, to je domača češplja, ki je bila ob koncu 19. stoletja vodilna sorta sliv pri nas. Domače češplje so manjše in tudi zorijo pozneje kot večina drugih sort sliv, so pa izredno okusne, s temno modrovijolično lupino in zlatorumenim mesom.
Temne sorte sliv so bolj zdrave kot svetle
Danes lahko v trgovinah kupite slive najrazličnejših sort in barv, tudi v drevesnicah se dobi že ogromno novih sadik, in čeprav so vse vrste sliv zdrave, so prav tiste najtemnejše vredne svojega denarja, saj vsebujejo največjo količino izredno močnega antioksidanta, ki ga najdemo tudi v robidah ... Preberite več na Onaplus.si
