SNAPCHAT DISMORFIJA
Radi bi bili podobni selfiejem
Ameriški zdravniki opozarjajo, da vse več ljudi želi postati podobnih svoji filtrirani verziji; motnjo so poimenovali snapchat dismorfija.
Odpri galerijo
V Združenih državah Amerike vse več ljudi, tako moških kot žensk, želi pod nož estetskih kirurgov, da bi bili lepši na tako imenovanih selfiejih in da bi postali podobni svoji s filtri polepšani podobi na fotografiji. Predvsem gre za skupnost snapchat oziroma za tamkaj objavljene filtrirane selfieje. Zadeva je seveda zanimiva kot družbeni fenomen, so pa zaradi dogajanja zelo zaskrbljeni ameriški zdravniki.
Kot je pokazala nedavna raziskava Ameriške akademije za obrazno estetsko in rekonstrukcijsko kirurgijo, je več kot polovica estetskih kirurgov, 55 odstotkov, že doživela, da je k njim prišel nekdo in jih prosil, naj operativno izboljšajo njegovo podobo, in sicer tako, da bo tak kot na selfiejih. Da njihovo število strmo narašča, govori podatek, da se je to zgodilo leta 2015 le 42 odstotkov zdravnikom.
Ne gre več torej za to, da bi bili uporabniki družabnih omrežij podobni svojim idolom, ampak bolj samim sebi na filtriranih fotografijah oziroma svoji filtrirani verziji, ki so jo odkrili na snapchatu. Ameriški zdravniki so pojav poimenovali snapchat dismorfija, pri čemer telesna dismorfija pomeni psihiatrično motnjo pri doživljanju samega sebe oziroma za izkrivljeno podobo o sebi.
Ljudje s to motnjo so nagnjeni k nenehnemu razmišljanju o sebi, predvsem se osredotočijo na del sebe, ki se jim ne zdi popoln, in sčasoma se zdijo sami sebi odvratni. Ta misel je ves čas v njih in postane močno moteča, saj vse skupaj uide izpod nadzora, oboleli ves čas razmišlja o svoji težavi, ki postaja vedno hujša, in oboleli vedno bolj trpi.
»Filtrirani selfieji lahko posameznikom popolnoma zameglijo stik z realnostjo. Uporabniki postanejo prepričani, da morajo biti ves čas brezhibni in kazati svojo idealno podobo. Povsod prisotni lepotno filtrirani selfieji dajejo vtis, kot da so ti ljudje ves čas takšni, kar lahko na druge posameznike vpliva negativno, predvsem niža njihovo samopodobo in samozavest. Vse to lahko vodi v dismorfobijo, v bolezenska obsedenost z lepoto oziroma strah pred grdoto,« razlagajo ameriški zdravniki.
Osebe z dismorfobijo so prepričane, da so polne pomanjkljivosti in grde, čeprav brez razloga in jih njihova okolica sprejema kot povsem običajne, mnogokrat celo zelo privlačne. Bolezensko se bojijo grdote in so pripravljene narediti vse, da bi hibo odpravile.
Estetski kirurgi opozarjajo, da kirurški poseg nikakor ni rešitev za ti dve duševni motnji. Prav nasprotno, lepotna operacija lahko obsedenost z lepoto še poveča in osebo, ki ne bo nikoli zadovoljna s svojim videzom, spravi v še hujše težave, povezane z njeno samopodobo.
Tistim posameznikom, ki opažajo, da imajo težave s samopodobo in se pretirano ukvarjajo sami s sabo, priporočajo, da ostanejo na zdravi distanci od družabnih omrežij, če vse postane moteče, pa priporočajo psihoterapijo.
Duševna motnja
Gladka koža brez gub, polne ustnice, tanjši nos in brezhibna polt, vse to uporabnikom snapchata omogočajo tako imenovani lepotni filtri. A pojavi se problem, saj bi si takšne filtre nekateri radi omislili tudi v resnici, ne le na fotografiji.Kot je pokazala nedavna raziskava Ameriške akademije za obrazno estetsko in rekonstrukcijsko kirurgijo, je več kot polovica estetskih kirurgov, 55 odstotkov, že doživela, da je k njim prišel nekdo in jih prosil, naj operativno izboljšajo njegovo podobo, in sicer tako, da bo tak kot na selfiejih. Da njihovo število strmo narašča, govori podatek, da se je to zgodilo leta 2015 le 42 odstotkov zdravnikom.
Ne gre več torej za to, da bi bili uporabniki družabnih omrežij podobni svojim idolom, ampak bolj samim sebi na filtriranih fotografijah oziroma svoji filtrirani verziji, ki so jo odkrili na snapchatu. Ameriški zdravniki so pojav poimenovali snapchat dismorfija, pri čemer telesna dismorfija pomeni psihiatrično motnjo pri doživljanju samega sebe oziroma za izkrivljeno podobo o sebi.
Ljudje s to motnjo so nagnjeni k nenehnemu razmišljanju o sebi, predvsem se osredotočijo na del sebe, ki se jim ne zdi popoln, in sčasoma se zdijo sami sebi odvratni. Ta misel je ves čas v njih in postane močno moteča, saj vse skupaj uide izpod nadzora, oboleli ves čas razmišlja o svoji težavi, ki postaja vedno hujša, in oboleli vedno bolj trpi.
Strah pred grdoto
Zanimivo pri telesni dismorfiji je, da zanjo bolj obolevajo tako moški kot ženske, tako je vsaj pokazala nedavna študija. Ali je tako tudi pri snapchat dismorfiji, ni znano, so pa v eni od strokovnih revij estetski kirurgi objavili opozorilo, da je v ZDA že čas za alarm.»Filtrirani selfieji lahko posameznikom popolnoma zameglijo stik z realnostjo. Uporabniki postanejo prepričani, da morajo biti ves čas brezhibni in kazati svojo idealno podobo. Povsod prisotni lepotno filtrirani selfieji dajejo vtis, kot da so ti ljudje ves čas takšni, kar lahko na druge posameznike vpliva negativno, predvsem niža njihovo samopodobo in samozavest. Vse to lahko vodi v dismorfobijo, v bolezenska obsedenost z lepoto oziroma strah pred grdoto,« razlagajo ameriški zdravniki.
Osebe z dismorfobijo so prepričane, da so polne pomanjkljivosti in grde, čeprav brez razloga in jih njihova okolica sprejema kot povsem običajne, mnogokrat celo zelo privlačne. Bolezensko se bojijo grdote in so pripravljene narediti vse, da bi hibo odpravile.
Estetski kirurgi opozarjajo, da kirurški poseg nikakor ni rešitev za ti dve duševni motnji. Prav nasprotno, lepotna operacija lahko obsedenost z lepoto še poveča in osebo, ki ne bo nikoli zadovoljna s svojim videzom, spravi v še hujše težave, povezane z njeno samopodobo.
Nekateri bi si filtre radi omislili tudi v resnici, ne le na fotografiji.
Tistim posameznikom, ki opažajo, da imajo težave s samopodobo in se pretirano ukvarjajo sami s sabo, priporočajo, da ostanejo na zdravi distanci od družabnih omrežij, če vse postane moteče, pa priporočajo psihoterapijo.