Preizkušamo terapijo: obrazna refleksoterapija

Natašo Kos Križmančič je že od nekdaj zanimalo telo. 20 let se je profesionalno ukvarjala s sodobnim plesom in v iskanju s telesom povezanega študija odkrila refleksoterapijo, nato pa še obrazno refleksoterapijo po metodi Lone Sorensen. Od leta 2012 vodi Šolo obrazne refleksoterapije SorensensistemTM v Sloveniji. Poleg presunljivih rezultatov terapij pa jo še vedno najbolj navdušuje dejstvo, da lahko z dotiki spodbudi delovanje možganov.

Terapija, pri kateri ležiš, medtem ko Nataša nežno pritiska točke na obrazu, jih gladi in masira, je izredno pomirjujoča, marsikdo ob njej zaspi. »Sprostitev je del procesa, saj so tako možgani veliko bolj dojemljivi za nove informacije,« pravi. »Signali, ki jih sprožijo dotiki, gredo namreč naravnost do njih in spodbudijo odziv v telesu.«

Največje neravnovesje

»Terapija omogoča izboljšanje psihofizične kondicije in uravnovešanje čustvenih odzivov. Tako npr. v stresnih situacijah okolica nima več takega vpliva na nas, saj vzpostavimo notranjo trdnost, prilagodljivost, se hitro povrnemo v ravnovesje,« pojasni. »Metoda omogoča tako lajšanje trenutnega stanja kot delovanje na vzrok težave, ki ga hkrati pojmujemo kot največje in najstarejše neravnovesje v človekovem telesu,« doda. Vsak človek ima namreč najšibkejšo točko, ki jo Nataša najde z analizo podkožja obraza, nato pa zmanjšuje stopnjo tega neravnovesja s terapijami. Največje in najzgodnejše neravnovesje v življenju namreč vpliva tudi na vsa nadaljnja neravnovesja, ki se posledično vzpostavijo v telesu in lahko sčasoma vodijo v bolezen.

Najšibkejši člen in trenutno stanje

»Po analizi stanja sestavim terapijo, ki vključuje oba pristopa – obravnavo vzroka težave in hkrati trenutno stanje na čustvenem, fizičnem ali mentalnem nivoju.« Dodaja, da se vse našteto začuti na obrazu. »Pri tem imamo pet stopenj 'depozitov' v podkožju, ki jih prepoznam z otipom. Če začutim drobna zrnca, ki jim pravim pesek, gre za prvo stopnjo neravnovesja, ki je lahko rezultat nekaj napornih dni v službi, stanje pa lahko popravimo že z eno terapijo. Pri drugi stopnji pod prsti čutim večje področje, podobno kot razkuhan riž. To so kalcinirani živčni končiči ali oteklo tkivo, posledice dlje trajajočega človekovega odmika od ravnovesja. Tretja stopnja nakazuje kronično neravnovesje, ki traja vsaj leto dni kot nenehni stres. Pod prsti čutim blazinice. V četrti stopnji blazinica dehidrira in postane trša – pri tem pa ima oseba zagotovo že medicinsko diagnozo oz. bolezen. V zadnji fazi se trda oteklina niti ne premika več v podkožju, zelo zasidrana je v tkivu, kar kaže resno bolezensko stanje.« Z analizo obraza najde več depozitov oz. neravnovesij v telesu na različnih stopnjah. »Pri vsaki osebi so razporejeni drugače, kako, je odvisno od njegove miselne in čustvene strukture, ki se pokažeta tudi na telesu,« pove.

Rentgen podkožja

»Cona na obrazu je področje, ki je prek živčevja in energijskih kanalov povezano z določenim delom telesa, konkretno, lahko pa tudi simbolno – človek je lahko npr. na fizični ravni povsem zdrav, ima pa neki čustveni, psihični odmik od ravnovesja, ki ga lahko prav tako razberemo na določeni coni.« Pravi, da analizo imenuje kar rentgen podkožja in ugotovitve s pomočjo teorije petih elementov iz tradicionalne kitajske medicine poveže z dogajanjem v telesu. »Tehnika je hkrati kontaktna in energijska, saj zelo močno delujemo na živčevje, meridiane, energijo telesa, limfo, krvožilje, na žleze z notranjim izločanjem in celoten hormonalni sistem. Lahko se posvetimo tudi določenemu organu, delu telesa …« pravi. »V osnovi deluje na fizično telo, uravnovesimo pa lahko tudi čustveni ustroj, obrambne mehanizme, posledice zgodnjega otroštva …« Temelji na fiziologiji telesa, predvsem delovanju možganov, saj vplivamo na njihove funkcije, rezultati pa so odlični tudi pri težavah, pri katerih jih z drugimi metodami ni bilo.

Širok spekter pomoči

»Ko delam z otroki, to vpliva na vso družino. Spomnim se dečka z burnimi čustvenimi reakcijami. Analiza je pokazala polno različnih neravnovesij, toda stanje se je povsem popravilo po dveh mesecih. Pri otrocih so reakcije na terapije zelo hitre, saj se jim hitreje obnavlja živčni sistem in se vzpostavljajo nove nevronske možganske povezave,« nadaljuje. Z nežno terapijo, ki z dotikom vpliva na delovanje možganov, lahko pomaga tudi dislektikom in otrokom s težavami s koncentracijo in vedenjem. Za 'vedenjskimi težavami', pravi, se pogosto skrivajo neravnovesja v delovanju določenega dela možganov, kar se da odkriti in popraviti. »Sama temu pravim prevzgoja odzivov,« doda. Terapija pa pomaga tudi pri težavah s hormonalnimi žlezami, pri možganskih disfunkcijah – težavah z govorom, spominom, gibanjem, pri kroničnih boleznih, pri katerih z ustaljenimi načini zdravljenja ne pride do preboja, degenerativnih boleznih – demenci, alzheimerjevi, parkinsonovi bolezni, multipli sklerozi … »Resnejše nevrološko pogojene težave pa rešujemo z dodatno nevrološko rehabilitacijo, 'Temprana refleksno terapijo', posebno kombinacijo stimulacije na stopalih, obrazu in dlaneh, ki pomaga ljudem po možganski kapi, poškodbah možganov, otrokom z motnjami v razvoju, rojenim z različnimi sindromi. Diagnoze in kromosomske slike sicer ne moremo spreminjati, lahko pa bistveno vplivamo na vse simptome bolezni in kvaliteto življenja,« pravi.

Samopomoč

Nataša uči tudi terapevtsko samopomoč, saj se z rednim izvajanjem izboljšata imunski sistem in hormonalno ravnovesje. Ob stresu priporoča drgnjenje s prsti ob uhljih gor in dol, kar sprošča čeljust, obrazne mišice, vpliva na amigdalo ter deluje sproščujoče. Postopek ponovimo večkrat na dan. Kroženje okrog oči navznoter večkrat na dan pomaga, ker veliko gledamo v zaslone. Imunski sistem pa okrepimo z drgnjenjem linije med nosom in ustnico, nato pa še pod spodnjo ustnico, in sicer z iztegnjenim kazalcem minuto zgoraj in spodaj,« zaključi.