Onesnažen zrak povzroča raka pljuč: vsako leto umre okoli dva milijona ljudi
Marsikdo se še ne zaveda dobro, kako negativno na zdravje vpliva onesnažen zrak. Zlasti če smo mu izpostavljeni vsak dan. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umrlo okoli dva milijona ljudi.
V zraku, ki ga vdihavamo ob večjih prometnicah, je zaradi izpuhov in individualnih kurišč mogoče najti različne in kompleksne mešanice kemikalij, trdnih delcev, ogljikovega in žveplovega monoksida, metana in dušikovih oksidov. »Delce glede na velikost klasificiramo v grobe (PM10) z aerodinamskim premerom od 2,5 µm do 10 µm, fine (PM2,5) in ultrafine (UFP) ali nanodelce (NP), manjše od 0,1 µm. PM2,5 in UFP lahko prehajajo prek pljučnih alveolov in vstopijo v krvni obtok ter povzročijo različne zdravstvene spremembe. Čim manjši so delci, tem bolj je škodljiv njihov učinek na zdravje. Velikost vpliva predvsem na njihovo prehajanje prek membrane celic neposredno v krvni obtok, tako pa se razširijo s krvjo po celotnem telesu in škodijo večini tkiv,« razložijo na NIJZ.
V času najvišjih koncentracij v zraku se izogibamo telesni dejavnosti na območjih, kjer bi lahko pričakovali zelo onesnažen zrak.
Ko je stopnja omenjenih delcev v zraku zelo visoka, je dobro delovati preventivno, zlasti je to pomembno za posameznike iz ranljivih skupin. »V času povišanih koncentracij različnih onesnaževal v zunanjem zraku (prometne konice, domovanje ob večjih cestah, pozimi, ko je temperaturna inverzija v kotlinah) se umaknemo v stanovanje in zapiramo okna,« svetujejo. Seveda se v času najvišjih koncentracij v zraku izogibamo telesni dejavnosti na območjih, kjer bi lahko pričakovali zelo onesnažen zrak, raje izberimo manj prometna območja. »Otroci naj se gibajo zunaj ali naj gredo na sprehod v času, ko koncentracije padejo,« svetujejo na NIJZ in dodajajo: »Sami lahko prispevamo k nižji koncentraciji različnih onesnaževal zunanjega zraka tako, da v mestih manj uporabljamo vozila in se raje in pogosteje vozimo s kolesom, uporabljamo javni promet, kmalu bodo tudi električna vozila prispevala k manjši onesnaženosti.«
Rakotvorni delci
Ocena vpliva onesnaženosti zraka z delci PM2,5 na umrljivost v krajih s prekomerno onesnaženim zrakom, objavljena februarja 2021 pri NIJZ, v kateri so z matematičnim modelom izdelali izračune za Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljano, Maribor, Mursko Soboto, Novo mesto, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Koper, Novo Gorico in Velenje, ima zelo povedne rezultate. Že zmanjšanje sedanje stopnje onesnaženosti zraka s PM2,5 za 5 µg (scenarij 1) v vseh slovenskih krajih s prekomerno onesnaženim zrakom bi, poudarjajo avtorji poročila, pomembno vplivalo na stopnjo celotne umrljivosti brez zunanjih vzrokov in na stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. »Če bi se onesnaženost zraka s PM2,5 v vseh teh krajih zmanjšala na 10 µg (scenarij 2), bi bili pozitivni učinki še mnogo večji,« poudarjajo.
Največ zjutraj in zvečer
Na spletni strani Agencije RS za okolje (Modelska napoved delcev PM10) lahko redno spremljate obvestila in napovedi omenjene agencije o kakovosti zraka. Tam lahko na zemljevidu Slovenije spremljate simulacije urnih ravni delcev PM10, prikazana so dnevna povprečja. »Praviloma se najvišje ravni delcev pojavljajo v jutranjih in večernih urah,« med drugim poudarijo na Arsu.
In še, da izpostavljenost povečanim koncentracijam delcev dokazano povečuje tveganje za pojav pljučnega raka. »Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča delce, ki so posledica gorenja fosilnih goriv, z aerodinamskim premerom do 10 µm (PM10) v 1. skupino, to je med dokazano rakotvorne snovi za ljudi. Pri otrocih dolgotrajna izpostavljenost veča verjetnost za nastanek astme in ostalih alergijskih bolezni, vnetij ušes in grla ter povzroča upad pljučnih funkcij,« piše v poročilu. Pa tudi, da je učinek delcev na bolezni srca in žilja močnejši kot na bolezni dihal.
