Nekoč je bilo alergij manj
Danes se zdi, da je alergijskih bolezni bistveno več, kot jih je bilo nekoč, prav tako vedno več ljudi toži nad intolerancami. Ali je to mit ali resničnost?
Alergijskih bolezni je več, to ni mit, ampak dejstvo. Verjetno je več tudi intoleranc, vendar predvsem zato, ker smo nanje bolj pozorni, kot smo bili nekoč.
Kakšna je razlika med alergijo in intoleranco?
Ključna razlika med njima je v tem, da alergija pomeni, da smo preveč občutljivi na nekaj, kar večina ljudi sicer dobro prenaša. Za to preobčutljivost je kriv naš imunski sistem, ki se (pretirano) odziva na stvari, na katere se ne bi bilo treba odzivati. Posledica spremenjenega imunskega odziva je alergijska bolezen.
Pri intoleranci pa imunski sistem ni vključen, ampak gre za drugačen mehanizem. Najbolj pogosta in tipična je laktozna intoleranca. Laktoza je mlečni sladkor, ki se v prebavilih s pomočjo encimov razgradi na dve komponenti. Ti dve nato nemoteno prehajata iz prebavil v kri. Ker z leti izgubljamo ta encim, nastajajo motnje pri razgradnji laktoze, ki zato ostaja v večjih količinah v prebavnem traktu in postane dodatna hrana za mikroorganizme v naših prebavilih. Posledice so bolečine v trebuhu, prebavne motnje, večinoma driska.
Če se pogovarjamo o spomladanskih alergijah, je najpogostejša alergija na cvetni prah breze in sorodnih dreves ter trav. Brezi sorodna drevesa so še leska, jelša, bukev, hrast in kostanj – skoraj vsa, ki v tem času cvetijo na našem geografskem območju. Izjema je jesen, katerega pelod je soroden pelodu oljke. Drevesa cvetijo od konca zime do konca aprila. Pogost alergen je pelod trav, ki bodo cvetele predvsem maja in junija. Preobčutljivi smo lahko tudi na različne zeli, kot je recimo ambrozija, ki začnejo cveteti v poznem poletju, avgusta, septembra. Alergični smo lahko tudi na spore plesni, ki so prisotne v zunanjem okolju, prav tako pa se lahko naselijo v stanovanje in nam povzročajo težave.
Na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano najdemo koledarček cvetenja alergenih rastlin.
Med pogostejšimi je tudi alergija na pršice, drobne pajkce, ki živijo v naših ležiščih in se hranijo z našo odluščeno kožo. Alergen v tem primeru ni živalca, ampak njen iztrebek.
Ne smemo pozabiti, da so alergeni tudi hišni ljubljenčki, mački, psi, hrčki, zajčki ... Lahko smo alergični še na konje, krave in laboratorijske živali.
Ko že govorimo o alergijah, naj omenim tudi poklicne alergije, med katerimi je najpogostejša alergija na moko – govorimo o pekovski astmi. Alergije lahko povzročajo tudi razna pršila, npr. v frizerstvu, pri čiščenju, v proizvodnji, kjer se uporabljajo barve, laki ipd.
Kako nevarne pa so alergije na pike žuželk?
Alergije na pike žuželk, predvsem na pike os in sršenov, so lahko potencialno življenje ogrožajoče, če nastopi huda alergijska reakcija – anafilaktični šok. Ta lahko vodi v smrt, če pacientu ne pomagamo pravočasno. V Sloveniji se zgodi le nekaj smrti, ki so povezane z alergijskimi reakcijami. Smrtno nevarne so lahko tudi alergijske reakcije zaradi zdravil, kot so antibiotiki, protibolečinska zdravila, kemoterapevtiki, tarčna zdravila. Nevarne so lahko tudi alergijske reakcije, ki nastanejo med operativnim posegom.
Kako lahko ljudje ugotovijo, na kaj so alergični? Kakšni so diagnostični postopki?
Običajno ljudje že sami posumijo, da se jim v določenih okoliščinah, ob stiku z določeno snovjo, pojavijo simptomi. Pri spomladanskih alergijah je to običajno solzenje oči, kihanje, teče jim iz nosa, lahko je pridružen tudi kašelj, težko dihanje. Značilno je, da se v istem času leta pojavijo isti simptomi.
Številni sumijo, da so alergični na hrano, vendar prava alergija na hrano pri odraslih ni tako pogosta. Pri njej ljudje običajno že po nekaj grižljajih v ustih vedo, da nekaj ni v redu. Začutijo srbež, občutek draženja. Sledijo lahko težave v želodcu, slabost, bruhanje, driska. Pogosto se pojavi tudi izpuščaj na koži, občutek cmoka v grlu, oteženo požiranje, oteženo dihanje, spremenjen glas. Lahko pade tudi krvni tlak, kar čutijo kot izgubo moči, spremenjen vid, mogoča je izguba zavesti. Našteto so že simptomi anafilaksije.
Kako si lahko pomagamo pri alergijski bolezni?
Nekatere blage sezonske alergijske bolezni, kot je na primer seneni nahod, lahko poskusimo sami zdraviti z antihistaminiki. To so tabletke, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. Obstaja tudi antihistaminik v nosnem pršilu, ki doseže višje koncentracije tam, kjer smo prišli v stik z alergenom, in zato bolje pomaga, vendar ga moramo pravilno uporabiti. V lekarnah je na voljo tudi lokalni nosni steroid v pršilu, ki ga svetujemo pri bolj problematičnih simptomih. Vse našteto se dobi v lekarni brez recepta. Lekarniški farmacevti so usposobljeni in znajo pomagati pri izbiri primernega zdravila za alergijsko bolezen.
Kdaj pa je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč?
Ko s sredstvi, ki jih dobimo v lekarni brez recepta, ne moremo rešiti svojega problema z alergijo, je priporočljivo obiskati našega osebnega zdravnika, ki bo pri mnogih alergijskih boleznih lahko primerno svetoval zdravljenje. Če bo potrebno, pa napotil v nadaljnjo obravnavo k specialistu. Prav tako je treba obiskati zdravnika, kadar se stanje kljub pravilnemu jemanju predpisanih zdravil ne izboljša in kadar smo priča simptomom v spodnjih dihalih, težki sapi, stiskanju v prsih in če nas ponoči zbudi občutek teže v prsih. Tudi kadar sumimo na alergijo na zdravila, se posvetujemo z zdravnikom. Zdravniško pomoč je treba pri anafilaksiji vedno poiskati takoj, enako velja pri nenadno nastalih simptomih, ki so se pojavili kmalu (v razponu od nekaj minut do največ dve uri) po stiku z možnim alergenom.
Kako specialisti alergologi določite alergen, ki bolniku povzroča težave? Obstajajo morda kakšni testi?
Pogovor z bolnikom nam da največ informacij, ko iščemo potencialne povzročitelje alergijskih reakcij. Na žalost se pri svojem delu ne moremo opreti na neki splošen test, s katerim bi pri posamezniku preverili vse mogoče alergene. Iz bolnikove pripovedi poskušamo razbrati potencialno sumljive snovi in iskati naprej v tisti smeri. Sume nato potrdimo z alergološkimi testi, pri katerih so osnova kožni vbodni testi. Te izvedemo tako, da s tanko iglico – lanceto – prebodemo vrhnjo plast kože in s tem vnesemo alergen. Če dosežemo odziv na koži, to potrdi naše sume. Obstajajo še druge vrste kožnih testov, pri katerih alergen vnesemo globlje v kožo ali ga nalepimo nanjo.
Nekatere alergije lahko iščemo tudi s krvnimi testi. Predvsem pri alergiji na hrano in zdravila moramo pogosto opraviti tudi provokacijsko testiranje.
Provokacijsko testiranje?
Takšno testiranje običajno uporabimo pri alergijah na hrano in zdravila. Provokacijski test vedno izvajamo v varnem okolju bolnišnice. Bolniku postopoma vnašamo vedno večjo količino alergena in beležimo njegove odzive. Prav tako lahko s takšnim testom poiščemo alternativna zdravila, na katera morda ni alergičen, a imajo podoben učinek kot tisto, na katero je alergičen.
Kako pa ukrepamo pri anafilaktičnem šoku?
Pri anafilaksiji je zdravilo adrenalin, ki ga vbrizgamo v mišico. Bolniki, ki so že kdaj doživeli anafilaksijo, imajo injekcijo adrenalina vedno pri sebi, potrebujejo pa tudi znanje, da si ga pravočasno in pravilno aplicirajo. Zato je naloga zdravnikov, da bolnika dobro podučimo, kako prepoznati zgodnje simptome anafilaksije in kako pravilno aplicirati injekcijo. Ker lahko v primeru anafilaksije bolnik potrebuje še nadaljnje zdravljenje, je nujno, da v vsakem primeru pokličemo 112.
Domača raziskava anafilaksije
Raziskovalna skupina, v kateri sodeluje izr. prof. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., specialistka interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik, je bila zelo dejavna na področju raziskovanja vzrokov anafilaksije. Ugotovili so, da so najbolj ogroženi tisti bolniki, ki imajo spremenjene mastocite, to so celice imunskega sistema, ki se nahajajo v koži, v vseh sluznicah in se aktivirajo predvsem ob stiku z alergenom. Ker se mastociti hitro odzovejo, je tudi alergijska reakcija hitrega nastanka. Kot pojasni naša sogovornica, poznamo bolezen sistemska mastocitoza, pri kateri se mastociti odzovejo še burneje. Nekoč so mastocitozo preverjali s krvno preiskavo, s katero so določali količino triptaze, beljakovine v krvi. »V zadnjih letih se je izkazalo, da imajo lahko mastocitozo tudi ljudje z nizko ravnjo triptaze v krvi. Vendar so pri njih odkrili somatsko mutacijo, ki je povezana z burno aktivacijo mastocitov. Somatske mutacije niso podedovane, temveč se zgodijo med podvajanjem celic, ki se stalno obnavljajo in v tem procesu lahko nastanejo napake,« pojasni sogovornica. Pri ljudeh, pri katerih je takšna mutacija prisotna, je potek anafilaksije hujši kot pri tistih, ki je nimajo. »Izsledki raziskave so nam dali uporabno orodje, s katerim bomo lahko zmanjšali število smrti zaradi anafilaksije,« sklene strokovnjakinja.
Uvodoma sva ugotovila, da je alergij vedno več. Kje tiči vzrok za to?
Z vprašanjem, zakaj je danes več alergijske bolezni kot nekoč, so se že v preteklosti ukvarjale številne raziskave. Prvi razlog za takšno stanje so bavarski raziskovalci odkrili že v osemdesetih, devetdesetih letih. Ugotovili so, da otroci, ki odraščajo na kmetiji in so stalno v stiku z živalmi, skorajda nimajo alergijskih bolezni. Po drugi strani so pri otrocih iz istega kraja, ki niso imeli kmečkega sloga življenja in stika z živalmi, odkrili bistveno več primerov alergijskih bolezni. Predvidevajo, da je urbanizacija vplivala na naš imunski sistem. Zelo verjetno se je spremenila tudi mikroflora, to so koristne bakterije, ki živijo na naši koži, v dihalih, predvsem pa v prebavilih. Pretirana raba antibiotikov in sterilni način življenja sta pustila svoj pečat na našem mikrobiomu, kot pravimo koristnim bakterijam, ki živijo z nami. Uporaba detergentov in večja onesnaženost okolja sta prav tako prispevali k porastu alergij.
Zakaj včasih skoraj ni bilo alergij na pršico? Ljudje so takrat živeli drugače, ogrevali so le en prostor, spalo pa se je običajno v slabše ogrevanih prostorih. V takšnih razmerah pršica skorajda ni mogla uspevati. Potrebuje namreč temperaturo okoli 20 stopinj Celzija in idealno vlago – prav takšno okolje pa imamo danes v svojih domovih.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi
