Moški bolj ogroženi, veliko se jih spopada s tem problemom
Kar 40 odstotkov populacije ima čezmerno telesno maso, več kot 20 odstotkov pa se jih spopada z debelostjo. Ta je velik javnozdravstveni izziv tudi v Sloveniji, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in še, da je debelost v naši državi pereče vprašanje predvsem pri moških, osebah z nižjo stopnjo izobrazbe in prebivalcih posameznih predelov Slovenije.
38,2 odstotka odraslih v starosti od 25 do 64 let je čezmerno hranjenih.
Vplivna industrija in oglaševanje
»Debelost na eni strani predstavlja kompleksno bolezen, na drugi pa tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, bolezni mišično-kostnega sistema (še posebno osteoartritisa) ter nekaterih vrst raka. Tveganje za nastanek kroničnih bolezni, ki so glavne morilke na svetu, se s porastom telesne mase še dodatno povečuje. Več kot 36 milijonov ljudi na leto umre zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni (63 odstotkov vseh smrti). Te so poglavitni vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti tudi v Sloveniji. Prezgodnja obolevnost zaradi teh bolezni skrajšuje leta zdravega življenja in vpliva na kakovost življenja prebivalcev, zmanjšuje produktivnost ter povečuje stroške zdravstvene oskrbe,« opozarjajo na NIJZ in poudarjajo, da je pri nas najbolj kritično prebivalstvo Jugovzhodne Slovenije, Posavja, Zasavja, Pomurja, Podravja in Koroške.
»V letu 2020 smo že šestič izvedli nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog, ki ponuja vpogled v življenjski slog odraslih v starosti od 25 do 74 let. Preliminarni podatki kažejo, da imamo v Sloveniji 38,2 odstotka odraslih v starosti od 25 do 64 let čezmerno hranjenih, 18 odstotkov pa se jih že sooča z debelostjo, torej je njihov indeks telesne mase nad 30 kg/m2. Trendi kažejo, da se je debelost pri odraslih moških od leta 2001 do danes dvignila kar za 4,5, pri ženskah pa za 1,8 odstotne točke,« zaskrbljeno ugotavljajo na NIJZ in opozarjajo na debelost tudi med najmlajšimi: »Kar devetkrat večjo verjetnost, da postanejo debeli odrasli, imajo debeli otroci. V Sloveniji smo bili kar tri desetletja priča naraščajočemu trendu debelosti v šolski populaciji. Smo ena redkih držav, ki ji je s ciljnimi in sistematično vodenimi ukrepi ta trend uspelo v letu 2010/11 prvič zajeziti, kar nas navdaja z zmernim optimizmom. S programom o prehrani in telesni dejavnosti želimo v Sloveniji izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev vse od zgodnjega obdobja življenja do pozne starosti.«
Lahko jo preprečimo
Jasno je torej, da je z ustreznimi ukrepi mogoče preprečiti debelost in čezmerno hranjenost, pri tem pa sta ključni tudi podporno okolje in zagotavljanje zdravih prehranskih izbir ter redne telesne dejavnosti, žal pa smo dandanes izpostavljeni številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in premajhne porabe, opozarjajo strokovnjaki. »Velik vpliv na porast debelosti imata tudi industrija ter oglaševanje nezdrave hrane, ki sta danes izredno intenzivna. V boju proti temu globalnemu problemu bi morale sodelovati politike na različnih področjih: zdravstvo, kmetijstvo, prostorsko načrtovanje, okolje, pridelava in predelava hrane, oglaševanje in izobraževanje. Temu uspešnemu konceptu sledi tudi Slovenija, ki naslavlja ta presečna področja v Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Dober tek Slovenija).«
Debelost in pandemija
Telesna masa se je med prebivalci Slovenije med pandemijo covida-19 povečala, kar je najhuje, tudi pri 28 odstotkih odraslih s pridruženimi kroničnimi obolenji. Od oseb, ki so poročale o pridobitvi telesne teže, jih je imelo skoraj 35 odstotkov depresivno motnjo oziroma druge težave v duševnem zdravju (40 odstotkov). Raziskava SI-Panda je pokazala, da so ljudje s težavami v duševnem zdravjem pogosteje posegali po sladki, mastni in slani hrani, ob tem pa so jo uživali manj nadzorovano in bili manj telesno dejavni.
