OKUSI
Moka iz gomolja, ki ne vsebuje glutena
Manioka, kasava, juka ali tapioka, vsa ta imena se nanašajo na eno rastlino; gomoljnica iz Južne Amerike velja za eno pomembnejših kulturnih rastlin v tropih.
Odpri galerijo
Gomolje kasave lahko spečemo v pečici podobno kot krompir. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
V naši kulturi uživamo veliko korenovk in gomoljnic, poleg domačih, kot so krompir, repa, pesa, podzemna koleraba, korenje, zadnja leta postajajo priljubljene tudi bolj eksotične, ki jih redko najdemo v trgovini ali na tržnici, kaj šele na domačem vrtu. Med njimi je manioka in kasava, lahko tudi juka, rastlina, ki bi morala biti glede na število imen precej komplicirana, pa ni.
Manioka je grmičasta rastlina, trajnica, ki izvira iz Južne Amerike, kjer je že stoletja eno najpomembnejših živil, zlasti za reveže. Koren rastline, imenovan kasava, vsebuje veliko škroba, ne pa tudi glutena. Zato je v času, ko je polno alergij, manioka, zlasti predelana v moko ali škrob, postala priljubljena tudi pri nas. Z njo lahko uspešno nadomestimo pšenico. V trgovini jo najdemo tudi pod imenom tapioka. Užitni so tudi gomolji, vendar je to odvisno od vrste. Ločimo dve osnovni skupini, v prvo spadajo sladki beli gomolji, iz katerih pridobivajo moko in škrob, v drugo pa grenki gomolji, ki so rumeni in jih gojijo ter uporabljajo kot zelenjavo. Moko lahko naredimo tudi iz teh. Sicer se pripravljajo podobno kot krompir, uživanje surovih gomoljev je nevarno: vsebujejo namreč cianid, a ta se s toplotno obdelavo, manioko največkrat kuhamo, izloči. Zato je treba zavreči vodo, v kateri smo gomolje kuhali.
Strokovnjaki so vzgojili že sorte, ki so manj grenke in manj strupene, pa še ta strup je predvsem v lupini, ki jo odstranimo. Sicer pa so gomolji precej veliki, tehtajo do deset kilogramov in dosežejo skoraj meter v dolžino.
Pri nas je gomolje manioke precej težko dobiti, lahko pa v bolje založenih trgovinah, zlasti v trgovinah z zdravo prehrano, kupimo tapioko, moko in škrob. Kot zanimivost povejmo, da ju pridobivajo iz kuhanih gomoljev, tako da se v tem procesu povsem odstranijo strupene snovi. Pri nakupu bodimo pozorni, praviloma moko najdemo pod imenom kasava, škrob pa pod imenom tapioka. Moko lahko uporabljamo namesto pšenične, za peko kruha, peciva, piškotov in pice, z njo pa lahko tudi zgostimo omake. Za to je še bolj primeren škrob, prav tako kot na primer koruzni škrob, po eni od znamk popularno imenovan gustin.
Manioka je grmičasta rastlina, trajnica, ki izvira iz Južne Amerike, kjer je že stoletja eno najpomembnejših živil, zlasti za reveže. Koren rastline, imenovan kasava, vsebuje veliko škroba, ne pa tudi glutena. Zato je v času, ko je polno alergij, manioka, zlasti predelana v moko ali škrob, postala priljubljena tudi pri nas. Z njo lahko uspešno nadomestimo pšenico. V trgovini jo najdemo tudi pod imenom tapioka. Užitni so tudi gomolji, vendar je to odvisno od vrste. Ločimo dve osnovni skupini, v prvo spadajo sladki beli gomolji, iz katerih pridobivajo moko in škrob, v drugo pa grenki gomolji, ki so rumeni in jih gojijo ter uporabljajo kot zelenjavo. Moko lahko naredimo tudi iz teh. Sicer se pripravljajo podobno kot krompir, uživanje surovih gomoljev je nevarno: vsebujejo namreč cianid, a ta se s toplotno obdelavo, manioko največkrat kuhamo, izloči. Zato je treba zavreči vodo, v kateri smo gomolje kuhali.
Surovi gomolji so strupeni, saj vsebujejo cianid.
Strokovnjaki so vzgojili že sorte, ki so manj grenke in manj strupene, pa še ta strup je predvsem v lupini, ki jo odstranimo. Sicer pa so gomolji precej veliki, tehtajo do deset kilogramov in dosežejo skoraj meter v dolžino.
Moka tapioka in škrob ne vsebujeta glutena.
Pri nas je gomolje manioke precej težko dobiti, lahko pa v bolje založenih trgovinah, zlasti v trgovinah z zdravo prehrano, kupimo tapioko, moko in škrob. Kot zanimivost povejmo, da ju pridobivajo iz kuhanih gomoljev, tako da se v tem procesu povsem odstranijo strupene snovi. Pri nakupu bodimo pozorni, praviloma moko najdemo pod imenom kasava, škrob pa pod imenom tapioka. Moko lahko uporabljamo namesto pšenične, za peko kruha, peciva, piškotov in pice, z njo pa lahko tudi zgostimo omake. Za to je še bolj primeren škrob, prav tako kot na primer koruzni škrob, po eni od znamk popularno imenovan gustin.
