GIBANJE
Gibanje je naložba v zdravje
Redna, zadostna in primerna telesna dejavnost ter aktiven življenjski slog varujeta, ohranjata in krepita zdravje.
Odpri galerijo
Za zdravo telesno dejavnost ni meja, izberimo rekreacijo, ki nam je ljuba. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Vsak dan se moramo gibati in biti telesno aktivni, saj le redna zadostna telesna dejavnost ter aktiven življenjski slog pripomoreta k ohranjanju in krepitvi zdravja. Slovenci smo na tem področju prej manj kot srednje uspešni. Ne bi nam škodilo, če bi vsakodnevnemu gibanju namenili več časa, kar dokazuje tudi zadnja raziskava Kako skrbimo za zdravje, v kateri so zbrani podatki pete nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo je leta 2016 opravil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ).
Podatki kažejo, da je zadostno telesno dejavnih manj kot tretjina prebivalcev Slovenije. Po ugotovitvah strokovnjakov z NIJZ se je delež tistih, ki dosegajo priporočeno količino telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja, v zadnjih štirih letih nekoliko zmanjšal.
In kakšna je priporočena količina telesne dejavnosti, s katero odrasli ohranjajo zdravje? Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je dovolj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma enakovredna kombinacija obeh intenzivnosti, pri čemer se seštevajo vse dejavnosti, ki trajajo vsaj 10 minut skupaj.
Zmerna intenzivna telesna dejavnost je tista, pri kateri se ogrejemo in občutimo nekaj napora ter postanemo nekoliko zadihani, a se še lahko pogovarjamo oziroma z enim vdihom povemo cel stavek. Takšne aktivnosti, ki bi jih bilo dobro vključiti v vsakdan, so hitra hoja, kolesarjenje po ravnem terenu, ples, počasno plavanje, lažje fizično delo ...
Da pomanjkanje telesne dejavnosti na dolgi rok prinaša različne bolezni, je znano, da premalo telesne fizične aktivnosti za nekajkrat povečuje tveganje za smrt kot na primer visok krvni tlak, kajenje ali sladkorna bolezen, kot so nedavno ugotovili znanstveniki z ameriške klinike v Ohiu, pa je marsikoga presenetilo. Vedeli smo, da je premalo gibanja nezdravo, a doslej ni bilo znano, da je lahko z zdravstvenega vidika tako zelo problematično, je ob predstavitvi rezultatov dejal vodja raziskovalcev Wael Jaber.
»Telesno nedejavnost bi morali upoštevati kot dejavnik tveganja za zdravje prav tako kot visok krvni tlak, sladkorno bolezen ali kajenje oziroma še bolj.« Ameriški znanstveniki so 13 let opazovali 122.006 ljudi v različnih starostnih skupinah. Vsi so najprej opravili test telesne pripravljenosti, s katerim so jim izmerili kardiorespiratorne zmogljivosti, kot sta delovanje srca in dihanje. Na podlagi rezultatov so jih razdelili v pet skupin, lestvica je segala od popolnoma nedejavnih udeležencev do tistih, ki se veliko ukvarjajo s športom. V naslednjih letih so primerjali umrljivost sodelujočih v posamezni skupini. Izkazalo se je, da tisti, ki so nadpovprečno telesno pripravljeni, živijo veliko dlje. Nasprotno je bila med ljudmi, ki se zelo malo gibljejo, v opazovanem obdobju smrtnost petkrat pogostejša. Ta faktor tveganja je po ugotovitvah raziskave višji kot denimo pri kadilcih ali bolnikih z diabetesom. Pri zmerni telesni aktivnosti je bila verjetnost za smrt za 1,5-krat večja.
»Za zdravo telesno dejavnost ni meja. Bolj športen ko je človek, toliko dlje bo živel. Niti ekstremnim športnikom se ni treba bati negativnih vplivov na srce in krvni obtok. Raziskava je pokazala, da lahko super športni ljudje pričakujejo še daljšo življenjsko dobo,« je poudaril Jaber.
Avtorji raziskave so še izpostavili, da starost pri gibanju ni pomembna, saj telesna dejavnost v vsakem primeru pozitivno deluje na zdravje. V primeru zadostnega gibanja se podaljša življenjska doba starejših ljudi ter tistih, ki jih pesti visok krvni tlak.
Zato, poudarjajo tudi strokovnjaki z NIJZ, je vsakodnevno ukvarjanje s športom, ki naj traja do ene ure, za tiste z boljšo telesno pripravljenostjo pa lahko tudi dlje, vsekakor dobra naložba v zdravje vse do pozne starosti.
Za zdravo telesno dejavnost ni meja, izberimo rekreacijo, ki nam je ljuba. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Podatki kažejo, da je zadostno telesno dejavnih manj kot tretjina prebivalcev Slovenije. Po ugotovitvah strokovnjakov z NIJZ se je delež tistih, ki dosegajo priporočeno količino telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja, v zadnjih štirih letih nekoliko zmanjšal.
In kakšna je priporočena količina telesne dejavnosti, s katero odrasli ohranjajo zdravje? Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je dovolj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma enakovredna kombinacija obeh intenzivnosti, pri čemer se seštevajo vse dejavnosti, ki trajajo vsaj 10 minut skupaj.
Zmerna intenzivna telesna dejavnost je tista, pri kateri se ogrejemo in občutimo nekaj napora ter postanemo nekoliko zadihani, a se še lahko pogovarjamo oziroma z enim vdihom povemo cel stavek. Takšne aktivnosti, ki bi jih bilo dobro vključiti v vsakdan, so hitra hoja, kolesarjenje po ravnem terenu, ples, počasno plavanje, lažje fizično delo ...
Starost ni omejitev
Da pomanjkanje telesne dejavnosti na dolgi rok prinaša različne bolezni, je znano, da premalo telesne fizične aktivnosti za nekajkrat povečuje tveganje za smrt kot na primer visok krvni tlak, kajenje ali sladkorna bolezen, kot so nedavno ugotovili znanstveniki z ameriške klinike v Ohiu, pa je marsikoga presenetilo. Vedeli smo, da je premalo gibanja nezdravo, a doslej ni bilo znano, da je lahko z zdravstvenega vidika tako zelo problematično, je ob predstavitvi rezultatov dejal vodja raziskovalcev Wael Jaber.
Bolj športen ko je človek, dlje bo živel.
»Telesno nedejavnost bi morali upoštevati kot dejavnik tveganja za zdravje prav tako kot visok krvni tlak, sladkorno bolezen ali kajenje oziroma še bolj.« Ameriški znanstveniki so 13 let opazovali 122.006 ljudi v različnih starostnih skupinah. Vsi so najprej opravili test telesne pripravljenosti, s katerim so jim izmerili kardiorespiratorne zmogljivosti, kot sta delovanje srca in dihanje. Na podlagi rezultatov so jih razdelili v pet skupin, lestvica je segala od popolnoma nedejavnih udeležencev do tistih, ki se veliko ukvarjajo s športom. V naslednjih letih so primerjali umrljivost sodelujočih v posamezni skupini. Izkazalo se je, da tisti, ki so nadpovprečno telesno pripravljeni, živijo veliko dlje. Nasprotno je bila med ljudmi, ki se zelo malo gibljejo, v opazovanem obdobju smrtnost petkrat pogostejša. Ta faktor tveganja je po ugotovitvah raziskave višji kot denimo pri kadilcih ali bolnikih z diabetesom. Pri zmerni telesni aktivnosti je bila verjetnost za smrt za 1,5-krat večja.
Sedeči življenjski slog slabo vpliva na zdravje.
»Za zdravo telesno dejavnost ni meja. Bolj športen ko je človek, toliko dlje bo živel. Niti ekstremnim športnikom se ni treba bati negativnih vplivov na srce in krvni obtok. Raziskava je pokazala, da lahko super športni ljudje pričakujejo še daljšo življenjsko dobo,« je poudaril Jaber.
Avtorji raziskave so še izpostavili, da starost pri gibanju ni pomembna, saj telesna dejavnost v vsakem primeru pozitivno deluje na zdravje. V primeru zadostnega gibanja se podaljša življenjska doba starejših ljudi ter tistih, ki jih pesti visok krvni tlak.
Sedeči Slovenci Slovenci po podatkih NIJZ na običajen delovni dan v povprečju presedimo pet ur, ob koncu tedna dobre štiri. Ob delovnikih največ ur presedijo stari od 25 do 34 let, s starostjo količina ur sedenja upada. Količina sedenja na delovni dan se spreminja tudi s stopnjo izobrazbe – tisti z osnovnošolsko in nižjo izobrazbo povprečno dnevno presedijo 3,4 ure, tisti z višjo izobrazbo pa 6,6 ure.
Zato, poudarjajo tudi strokovnjaki z NIJZ, je vsakodnevno ukvarjanje s športom, ki naj traja do ene ure, za tiste z boljšo telesno pripravljenostjo pa lahko tudi dlje, vsekakor dobra naložba v zdravje vse do pozne starosti.
