Žalosten mejnik: že 100 dni vojne

Minilo je že sto dni, odkar je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino pod pretvezo, da gre za posebno vojaško operacijo. Napoved Vladimirja Putina, da bodo demilitarizacijo in denacifikacijo dosegli v pičlih nekaj dneh, se seveda ni uresničila, saj so Ukrajinci pokazali izjemen odpor, oboroženi spopadi pa se vztrajno nadaljujejo in poglabljajo humanitarno krizo.

Kot ocenjujejo številni Ukrajinci, je zdajšnje vojno stanje le nadaljevanje invazije iz 2014., s katero si je Rusija priključila Krim, podobna usoda se obeta regijam Lugansk in Doneck.

Pričakovano je bilo, da bo Rusija sicer kmalu porazila ukrajinske enote in si povsem podredila Donbas, a se to ni zgodilo, prav tako je opustila obleganje Kijeva in okolice, kjer je za seboj pustila številna trupla civilistov in po oceni mednarodne skupnosti zagrešila številne vojne zločine.

Ruske sile so si v minulih tednih sicer zagotovile kopenski most med Donbasom in Krimom, po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa naj bi sovražnik zdaj nadziral že petino ukrajinskega ozemlja.

Pa ne le izguba ozemlja, vojna je povzročila obsežno humanitarno krizo, v kateri je skoraj 14 milijonov Ukrajincev moralo zapustiti svoje domove. Ustavila je izobraževanje za približno tri milijone otrok, po vsej državi več sto tisoč ljudi nima dostopa do vode in elektrike, milijoni pa ne vedo, od kod bo prišel njihov naslednji obrok, opozarja OZN.

Opustošena so številna mesta, porušeni bolnišnice, šole in zavetišča. Ruska invazija je posegla tudi v svetovno prehransko in energetsko varnost.