Pred dnevi je minilo pol stoletja, odkar se je zadnja odprava astronavtov, ki so sodelovali pri programu Apollo, podala na raziskovanje Lune. Predvideno mesto ali kraj pristanka je bilo območje Taurus-Littrow, kjer naj bi bile starejše in mlajše kamnine, ki so jih na Zemljo prinesle predhodne odprave programa Apollo ter sovjetski robotski sondi Luna 16 in Luna 20.
Podrla več rekordov
Misija Apolla 17 je bila posebna v več pogledih. Harrison Schmitt, edini še živeči od trojice astronavtov, je bil prvi geolog, ki je stopil na površje Lune, poleg tega je bil to najdaljši polet, astronavta sta na Luni preživela najdlje, posledično je tudi njun kolega v orbiti postavil rekord v tam preživetem času, trojica pa je domov prinesla tudi največ vzorcev tal.
Na Zemljo so prinesli rekordno količino kamenja in peska.
Polet Apolla 17 je bil zadnji iz serije misij, znanih kot J, ki so se od misij G in H razlikovale po zmogljivejši in obsežnejši opremi. Znanstvenike je tokrat zanimala predvsem geologija našega edinega naravnega satelita, značilnosti njegovega površja, pa tudi seizmologija, gravitacija in atmosfera. Poleg tega so astronavti različne poskuse opravljali tudi med samim poletom do Lune in nazaj. Posadko so sestavljali trije astronavti. Poveljnik
Eugene Cernan je takrat že tretjič poletel v vesolje, pilot komandnega modula
Ronald Evans in pilot lunarnega modula
Harrison Schmitt pa prvič.
Dva astronavta sta se spustila na površino, tretji je ta čas krožil v Lunini orbiti.
Pri projektu so sodelovali Eugene Cernan (sedi), Ronald Evans (desno) in Harrison Schmitt.
Kompozicija projekta Apollo 17 je bila sestavljena iz komandnega, servisnega in lunarnega modula, v vesolje pa je poletela na krovu še vedno najmočnejše rakete na svetu Saturn V, ki je bila ob izstrelitvi težka skoraj 2924 ton. Štiri dni po izstrelitvi sta Cernan in Schmitt pristala na površju Lune in tam ostala skoraj 75 ur ter se po njej sprehodila trikrat, Evans pa je ta čas krožil v orbiti. Astronavta, ki ju je doletela čast, da sta stopila na Luno, sta se naokoli prevažala s challengerjem, ki so ga že uporabljali pri projektih Apollo 15 in 16, v njem pa je bilo poleg dveh ljudi dovolj prostora še za vse potrebne pripomočke, komunikacijsko opremo in vzorce Luninih tal.
Ko je bilo delo opravljeno, sta se astronavta z lunarnim modulom vrnila k plovilu, ki ju je čakalo v orbiti, in vsi trije so se odpravili nazaj proti Zemlji. V Pacifiku so skupaj z rekordnimi 110 kilogrami vzorcev s površja Lune pristali 19. decembra 1972.
Astronavta sta se naokoli vozila z roverjem.
