VESOLJE
Kitajska sonda na temni strani Lune
Sonda se je dotaknila južnega pola. Nosi instrumente za geološke raziskave.
Odpri galerijo
Kitajska namerava kmalu na Luno poslati tudi ljudi. Foto: AFP
Prva tovrstna misija v zgodovini je uspela: Kitajska je sporočila, da je njihova robotska sonda, ki nosi ime po kitajski mitološki boginji Lune, uspešno pristala na še neraziskani temni strani Lune. Včeraj ob 4.26 po našem času se je sonda brez posadke Chang'e-4 – izstrelili so jo 7. decembra lani, v Lunino orbito je vstopila pet dni pozneje, 12. decembra – dotaknila južnega Luninega pola.
Pristala je na načrtovano mesto, takoj po pristanku pa na Zemljo poslala prve fotografije Luninega površja. Glede na to, da nima neposredne komunikacijske zveze, vse podatke najprej pošlje satelitu Queqiao, ki so ga v Lunino orbito izstrelili maja, šele potem pridejo na Zemljo.
Sonda je opremljena z instrumenti za geološke raziskave in biološke eksperimente; glavni cilj kitajske misije je raziskovanje kraterja Von Kármán v bazenu Aitken, ki naj bi imel pomembno vlogo v zgodovini Lune. Krater ima premer več kot 2500 kilometrov, globok je več kot 13 kilometrov, znan je po skalnatem in kompleksnem površju.
Na njej so tudi sadike krompirja ter jajčeca sviloprejke; biološke eksperimente so oblikovali strokovnjaki z 28 kitajskih univerz. Poleg geoloških in bioloških raziskovanj bodo znanstveniki opravljali radijsko astronomijo: temna stran Lune je namreč zaščitena pred zemeljskimi radijskimi signali, zato bo ta misija kot nalašč za tovrstne poskuse.
Vesoljska plovila so že videla temno stran Lune, prve posnetke te je leta 1959 uspelo pridobiti tedanji Sovjetski zvezi, toda doslej na njej ni pristala še nobena. Kitajska je postala prva država, ki ji je uspelo sondo poslati na stran Lune, ki je z Zemlje ne vidimo in ji zato pravimo temna, čeprav je tudi ta enako osvetljena ali pa v temi kot ta, ki jo vidimo.
Pristanek označuje novo poglavje v človekovem raziskovanju Lune, so sporočili državni mediji in še, da je to pomemben korak za kitajski vesoljski program. Kitajska bi rada postala vodilna sila v raziskovanju vesolja – Peking za vesoljski program namenja milijone – in namerava v kratkem na Luno poslati astronavte. Zadnja misija s človeško posadko je bila Apollo 17 leta 1972.
...
Pristala je na načrtovano mesto, takoj po pristanku pa na Zemljo poslala prve fotografije Luninega površja. Glede na to, da nima neposredne komunikacijske zveze, vse podatke najprej pošlje satelitu Queqiao, ki so ga v Lunino orbito izstrelili maja, šele potem pridejo na Zemljo.
Sonda je opremljena z instrumenti za geološke raziskave in biološke eksperimente; glavni cilj kitajske misije je raziskovanje kraterja Von Kármán v bazenu Aitken, ki naj bi imel pomembno vlogo v zgodovini Lune. Krater ima premer več kot 2500 kilometrov, globok je več kot 13 kilometrov, znan je po skalnatem in kompleksnem površju.
2500 km je premer kraterja.
Na njej so tudi sadike krompirja ter jajčeca sviloprejke; biološke eksperimente so oblikovali strokovnjaki z 28 kitajskih univerz. Poleg geoloških in bioloških raziskovanj bodo znanstveniki opravljali radijsko astronomijo: temna stran Lune je namreč zaščitena pred zemeljskimi radijskimi signali, zato bo ta misija kot nalašč za tovrstne poskuse.
Vesoljska plovila so že videla temno stran Lune, prve posnetke te je leta 1959 uspelo pridobiti tedanji Sovjetski zvezi, toda doslej na njej ni pristala še nobena. Kitajska je postala prva država, ki ji je uspelo sondo poslati na stran Lune, ki je z Zemlje ne vidimo in ji zato pravimo temna, čeprav je tudi ta enako osvetljena ali pa v temi kot ta, ki jo vidimo.
Kitajci so prvi spravili sondo na stran Lune, ki z Zemlje ni vidna.
Pristanek označuje novo poglavje v človekovem raziskovanju Lune, so sporočili državni mediji in še, da je to pomemben korak za kitajski vesoljski program. Kitajska bi rada postala vodilna sila v raziskovanju vesolja – Peking za vesoljski program namenja milijone – in namerava v kratkem na Luno poslati astronavte. Zadnja misija s človeško posadko je bila Apollo 17 leta 1972.
