Zmanjkalo vode za gašenje, gasilci so izmučeni, dehidrirani (FOTO)
Danes je že sedmi dan, odkar je Kras v plamenih. V tem tednu se je na požariščih, ki so se vrstila z dramatično hitrostjo, izmenjalo že čez tisoč gasilcev. Še preden se je včeraj požar iz Italije vrnil čez mejo v Slovenijo, je bilo na terenu aktivnih kar 550 gasilcev naenkrat, obsežni požar pa so gasili dve italijanski letali za gašenje, trije helikopterji Slovenske vojske in dva italijanska. Slovenski in italijanski gasilci so se skupaj trudili, da bi obvladali ognjene zublje. Kot je dejal vodja intervencije v noči na sredo Stanko Močnik, se ogenj pač ne ozira na mejno črto.
Požarno najbolj ogroženo območje v Sloveniji je Kras s Primorjem in Istro, glavni znani vzrok požarov pa sta človekova malomarnost in nepazljivost, pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije.
• V obdobju med letoma 1995 in 2010 je povprečno 86 požarov na leto; povprečna letna površina požarišč je bila 495 hektarjev, povprečna površina gozdnega požara pa šest hektarjev.
• Leta 1994 je v velikem gozdnem požaru, ki je zajel območje nad Renčami, pri Opatjem selu in Kostanjevici na Krasu, zgorelo 630 hektarjev gozda.
• Leta 2003 je zagorelo v Selah na Krasu, ogenj je zajel 1050 hektarjev, od tega 650 ha gozda. Požar so gasili 10 dni.
• 2006. je požar (Šumka-Železna vrata-Trstelj) zajel 950 hektarjev, od tega 707 hektarjev gozda.
• Leta 2012 je na območju Brkinov in kraškega roba pogorelo približno 460 hektarjev pretežno gozdnate površine, pogoreli sta tudi stanovanjska hiša in farma; v tem letu je v naravnem okolju zagorelo 2868-krat.
• 2013. je požar zajel območje Trstelja, kjer je zgorelo okoli 50 hektarjev površin. Pri Velikem Rogatcu pa je zgorelo okoli 20 hektarjev smrekovega gozda. Velik gozdni požar je avgusta zajel tudi območje pod Andrejevim domom na Slemenu pri Šoštanju.
• Leta 2016 je strela zanetila požar na pobočju Svete gore nad Novo Gorico, pogorelo je okoli 20 hektarjev površin. Dan pozneje je požar izbruhnil še nad Mirnom pri Novi Gorici; pogorelo je okoli 15 hektarjev površin.
• V letu 2017 so požari v naravnem okolju prizadeli 1755 hektarjev površin, po obsegu in zahtevnosti gašenja sta izstopala požar pri Divači, v katerem je pogorelo 95,1 hektarja gozda, in pri Komnu, v katerem je pogorelo 116,1 hektarja gozdnih in grmičastih površin.
• Leta 2019 je zagorelo na Cerju na goriškem Krasu, zgorelo je okoli 90 hektarjev podrasti ter borovega in listnatega gozda, vas Lokvico jim je uspelo ubraniti pred ognjem.
• 2020. je na območju med krajema Kastelec in Petrinje nad Kraškim robom izbruhnil požar, ki je zajel okoli 35 hektarjev površin.
• Marca letos je gozd nad vasjo Potoče (Preddvor) prizadel obsežen požar, ki je zajel 700 hektarjev veliko območje, helikopterji Slovenske vojske so na požarišče odvrgli 400.000 litrov vode, na koncu je na pomoč priskočil dež. U. S.
Simona Vendramina, vodjo intervencije požara na območju Renškega vrha, smo, tik preden je izbruhnil včerajšnji požar, povprašali, kako je organizirano delo požrtvovalnih gasilcev in kako sploh zdržijo tako dolgo in zahtevno intervencijo, ki zdaj traja že teden dni.
Povedal nam je, da delajo v izmenah po 12 ur in da se pri gašenju izmenjujejo gasilci iz vseh slovenskih pokrajin. Tako so včeraj lokalnim gasilcem pomagali kolegi iz koroške, mariborske in podravske regije, za danes pa so bile predvidene gasilske ekipe iz Dolenjske, vendar so zaradi izbruha požara na Kraškem robu medtem prišle že vse razpoložljive ekipe iz Slovenije.
Zmanjkalo vode
Gasilci so imeli tudi včeraj težave s pomanjkanjem vode. Kot smo že poročali, je nastala okvara na vodovodnem omrežju Opatje selo–Sela na Krasu, kar pomeni, da so bili vsi tamkajšnji hidranti prazni, vodo so jim morali s cisternami voziti od drugod. Tudi drugje so zaradi suše hidranti prazni ali so zaradi velike vročine popokali. Na požarišče so včeraj popoldne prihajale vse razpoložljive cisterne za prevoz vode, tudi vodni top, saj je na Krasu tudi težava z vodovodnim omrežjem.
Včeraj je bilo sprva najhuje v italijanskem Tržiču, Monfalconu. Nad njim se je ves dan valil gost dim, ki se ga je videlo daleč naokoli, in številne prebivalce so morali evakuirati. Zaprte so bile ceste in tudi avtocesta proti Benetkam, železniški promet med Trstom in Tržičem je bil ves dan prekinjen, nastajali so dolgi prometni zastoji. Najhuje je bilo pri vasici Jamlje, kjer je požar zajel več hiš. Jameljski župan je pozival prebivalce, naj zapustijo svoje domove, z besedami, da je kot v peklu.
Sicer pa je veliko posameznikov in organizaciji napovedalo pomoč v vodi za gasilska vozila, priključila se je še Slovenska vojska, družba Holding slovenske elektrarne (HSE) pa bo namenila donacijo večje količine pitne vode za vse intervencijske enote, ki se v zadnjih dneh borijo z ognjenimi zublji na Krasu. Še enkrat pa se je potrdilo, da ogenj ne pozna meja in da se lahko v tem primeru zanesemo tudi na sosednje države, medsosedsko pomoč so izkazale tudi gasilske enote iz Hrvaške in Avstrije.
Zaradi izjemne vročine so mnogi gasilci na robu svojih moči in popolnoma dehidrirani, zato so posamezniki in društva po družabnih omrežjih že začeli zbirati prvo pomoč – izvedeli so namreč, da izmučeni gasilci najbolj pogrešajo vodo, sladke pijače, izotonične napitke in energijske ploščice.
Požarišče in dotedanje posledice požara sta si včeraj popoldne ogledala premier Robert Golob in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, evropski poslanec Matjaž Nemec pa je na slednjega naslovil pobudo za trajno namestitev letala za gašenje iz programa mehanizma za civilno zaščito rescEU na območje Slovenije oziroma severnega Jadrana. Slovenija trenutno nima letala za gašenje.
V kriznih razmerah, kakršne so trenutno na Krasu in Goriškem, ji na pomoč z letali priskočita sosednja Hrvaška in Italija. Po njegovi oceni bi bilo smiselno, da EU ob nabavi dodatnih letal, če tega še ni storila, pripravi tudi operativni načrt za trajno namestitev letal na območje velike požarne ogroženosti v državah EU in njihovih regijah. Na terenu sodelujejo tudi policisti in kriminalisti, saj naj bi se na požariščih, po pripovedovanju občanov, že od petka smukale sumljive osebe.
