Zaplet pri izlovu nutrij? Janez Kastelic razkriva, kaj se je zgodilo

Z avgustom bi se moral začeti izlov nutrij, ki mu mnogi nasprotujejo, a se ne bo. Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je v pogovoru za slovenskenovice.si pojasnil, zakaj se je časovnica zamaknila. 

Z avgustom naj bi se začel izlov nutrij, a ste se medna odločili to zamakniti za mesec dni. Zakaj?

V začetku leta smo začeli intenzivno komunikacijo, bilo je potrebnih nekoliko več pojasnil, zato se je logistika zamaknila.

Kaj se razume pod pojmom logistika?

V Krajinskem parku Ljubljansko barje imamo devet vrst, s katerimi se v skladu s programom dela ukvarjamo: 5 rastlinskih in 4 živalske.

Najprej se naredi (študijska) naloga, kot v primeru nutrij, naredi se letne načrte, javni razpis in potem se določijo pravne in fizične ukrepe, ki te ukrepe izvajajo. In tako se zgodba konča, taka logistika je čisto enostavna.

Pri nutrijah se zaplete: je invazivna tujerodna vrsta in hkrati tudi divjad, zato se dela po lovski zakonodaji. Izlov nutrije z živolovkami je ena od metod.

Gre za vretenčarja, ki se pojavlja tudi na nelovnih površinah (kjer lovci ne morejo intervenirati z orožjem, ker je to naselje, bližina naselja ali podobno). Zato smo prosili za odločbo.

V tem primeru je tukaj sedem lovskih družin, zato je zadeve treba organizirati, skleniti sporazume, določiti odgovorne osebe, kdo bo izvajal, kako se bo izvajalo, kaj se bo izvajalo na nelovnih in kaj na lovnih površinah, narediti načrte, usposabljati ljudi, predvideti raznorazne situacije.

Zaradi intenzivne, široke javne razprave so se zadeve malce zamaknile.

Dejansko se stvari dogajajo v času dopustov, težko je dobiti odgovorne osebe, organizirati tako množico ljudi, da bi bili vsi na istem imenovalcu. Zato smo si vzeli še en mesec, da to v miru pripravimo.

Ste bili deležni kakih pritiskov?

Ni bilo nobenih. Komunikacija z nevladnimi organizacijami je izjemno korektna, na visokem nivoju.

Ampak na drugi strani stoji tudi partnerica predsednika vlade Roberta Goloba.

Vem, ampak, jaz pravim, da je to del komunikacije. Delujemo transparentno, večino stvari objavljamo na spletnih straneh. Vse argumente, vse, kar povemo, je na voljo javnosti, deležnikom. Tozadevno, da so pritiski, moram reči, da ni bilo tako. Prav je, da se soočimo z argumenti, se je pa treba nekje odločiti, kako naprej. Zaenkrat mi nemoteno delamo.

Je možno, da se izlov nutrij ne zgodi?

Kaj pa naj bi se zgodilo?

Razna društva poskušajo denimo izkoristiti razna pravna sredstva.

To so legitimne pravne prakse. Smo pravna država, dokler ne bo sprememb, ni razloga, da bi kaj spreminjali.

Odločili smo se tudi, da bomo začeli na nelovnih površinah, ker na nelovnih površinah populacije niso tako goste. Da imamo nekoliko več kontrole, je pa seveda komunikacija bistveno težja, ker je treba komunicirati z ljudmi, ker se dela v naseljih, ker je treba paziti.

Veliko ljudi nas kliče, da pridemo, da jih izlovimo, ker jim pridejo že skoraj na prag. Skoraj prepričan sem, da bomo nekje do konca avgusta te zadeve rešili.

Pričakujete, da bi vas kje na terenu lahko poskušali ovirati? Aktivisti?

To je povsod in vedno možno. Aktivizem je temu namenjen. Zato pravim, da bi se temu izognili, moramo imeti zelo intenzivno in široko komunikacijo.

To je ena izmed metod, ki je priporočljiva, ki jo EU priporoča, ki jo je pripravila nevladna organizacija ... Mi zdaj tudi zbiramo informacije, ta praksa je uveljavljena v večini evropskih držav, kjer se ukvarjajo s to problematiko. Na Nizozemskem koristijo popolnoma enako metodo.

Nutrija je invazivna vrsta, sploh ni pomembno, koliko je je, ampak da se ukrepa. Je tudi na listi EU, ki zavezuje članice, da ukrepajo.