ŽELI SPOŠTLJIVOST
Zapis besne reševalke po hudi nesreči: A je res tega treba? Da se nas žali vsepovprek
»Vse je O. K., dokler nas nekje ne boste čakali sami,« je med drugim zapisala na komentarje ob kolegovi nesreči.
Odpri galerijo
Nesreča reševalca v križišču Dunajske in Tivolske ceste. FOTO: Igor Mali
LJUBLJANA – Po hudi nesreči, v kateri je zlom noge in dvojni zlom roke utrpel reševalec motorist na nujni vožnji, ko je v križišču Tivolske in Slovenske ceste sredi Ljubljane trčil z voznikom osebnega avtomobila, se je na blogu oglasila kolegica reševalca.
Zapisala je, da omenjenega 26-letnika, ki se je hudo poškodoval, bežno pozna, zmotili pa so jo komentarji na spletu. Dele njenega zapisa objavljamo v izvirniku, nelektorirane:
»Vidim, da se sekirajo vsi, zdravstvo dejansko danes trpi,… Neglede na to iz katerega konca Slovenije prihajamo nam je hudo, se sekiramo in držimo pesti, da bo s fantom vse v redu. /.../ In potem seveda se lotim brat komentarje… Komentarje ljudje, ki se niti v danem trenutku ne zavedajo, da je ta reševalec nekdo, ki je izbral da bo življenje posvetil da pomaga drugim… In evo od joka sem že v tem, da primem prenosnik in znorim,…
Ta fant ima ime in priimek, ima datum rojstva in družino. Po poklicu je reševalec,.. Ja prav ste prebrali, po poklicu je reševalec, drugače je človek. Človek kot vsi mi in vi ki kritizirate. Kdaj smo prišli do dejstva da ljudi ocenjujemo po poklicu ?! Ne razumem ?! Patetično mi je, ko me kdo ustavi mi reče a ti si pa reševalka ? Ne, jaz sem Nataša in ja po poklicu sem reševalka !!!!
Zakaj izgubimo identiteto, ko postanemo okolici samoumevni, zakaj pozabijo da smo samo ljudje, ki po končani službi poskušamo živeti kot vsi ostali. Si res ne zaslužimo niti malo sočutja, empatije in razumevanja ?!
Verjamem v to, da je naš poklic ( tako kot policija in vojska ) namenjen le ljudem, ki se dejansko rodijo s tem poslanstvom. Ni vsak z dušo in srcem v tem in ni vsak za ta poklic.
Pa vendar, a je tega treba ( bi rekel meni pomemben človek ),… a je res tega treba ? Da se nas žali vsepovprek, da smo divjaki, da mislimo da smo kralji ker imamo sirene, da smo mi tisti ki bi mogli pazit na rdeči,… Se strinjam daleč od tega…tudi stroka nas uči da je na prvem mestu naša varnost in varnost okolice, je pa dejstvo ko mi tulimo vsepovprek dejansko prosimo za kanček vaše pozornosti, da ste uvidevni do nas, da prej pridemo do nekoga ki nas potrebuje.
Vse je ok, dokler nas nekje ne boste čakali sami,… ko se vam bo sekunda zdela ura in ko boste prosili na kolenih da letimo do vas, da pomagamo nekomu, ki je vam pomemben.
Ne morete razumet naših občutkov, ker ne delate našega poklica. Ne morete razumet kako nam je, ko nekaj ne gre tako kot bi moralo iti. In prav zato, ker ne opravljate tega poklica ( in zato ne razumete ) poskusite biti vsaj toliko uvidevni in razumite, da smo mi toliko bolj povezani, prav zato ker se razumemo.
Uniforme in samo delo nas tako povezujejo, da smo kot ena velika družina. Ni nam lahko, ko se zgodi kaj takega, ne želimo nikomur slabo in definitivno ne opravljamo tega poklica zaradi denarja. Ne prosim da nas pomilujete, prav tako ne prosim, da nas častite,…
Samo preprosto bodite spoštljivi in se zavedajte da smo ljudje tako kot vi. Da smo po poklicu reševalci in da je naš cilj izključno to, da vam pomagamo.
Tudi mi imamo družine, nekoga ki nas doma čaka in nekoga, ki se z vso pravico vsak dan vpraša, če se bomo sploh vrnili domov …«
Reševalec je bil na nujni vožnji. FOTO: Blaž Samec
»Vidim, da se sekirajo vsi, zdravstvo dejansko danes trpi,… Neglede na to iz katerega konca Slovenije prihajamo nam je hudo, se sekiramo in držimo pesti, da bo s fantom vse v redu. /.../ In potem seveda se lotim brat komentarje… Komentarje ljudje, ki se niti v danem trenutku ne zavedajo, da je ta reševalec nekdo, ki je izbral da bo življenje posvetil da pomaga drugim… In evo od joka sem že v tem, da primem prenosnik in znorim,…
Ta fant ima ime in priimek, ima datum rojstva in družino. Po poklicu je reševalec,.. Ja prav ste prebrali, po poklicu je reševalec, drugače je človek. Človek kot vsi mi in vi ki kritizirate. Kdaj smo prišli do dejstva da ljudi ocenjujemo po poklicu ?! Ne razumem ?! Patetično mi je, ko me kdo ustavi mi reče a ti si pa reševalka ? Ne, jaz sem Nataša in ja po poklicu sem reševalka !!!!
Zakaj izgubimo identiteto, ko postanemo okolici samoumevni, zakaj pozabijo da smo samo ljudje, ki po končani službi poskušamo živeti kot vsi ostali. Si res ne zaslužimo niti malo sočutja, empatije in razumevanja ?!
Verjamem v to, da je naš poklic ( tako kot policija in vojska ) namenjen le ljudem, ki se dejansko rodijo s tem poslanstvom. Ni vsak z dušo in srcem v tem in ni vsak za ta poklic.
Reševalci so morali tokrat priskočiti na pomoč kolegu. FOTO: Dejan Javornik
Vse je ok, dokler nas nekje ne boste čakali sami,… ko se vam bo sekunda zdela ura in ko boste prosili na kolenih da letimo do vas, da pomagamo nekomu, ki je vam pomemben.
Ne morete razumet naših občutkov, ker ne delate našega poklica. Ne morete razumet kako nam je, ko nekaj ne gre tako kot bi moralo iti. In prav zato, ker ne opravljate tega poklica ( in zato ne razumete ) poskusite biti vsaj toliko uvidevni in razumite, da smo mi toliko bolj povezani, prav zato ker se razumemo.
Uniforme in samo delo nas tako povezujejo, da smo kot ena velika družina. Ni nam lahko, ko se zgodi kaj takega, ne želimo nikomur slabo in definitivno ne opravljamo tega poklica zaradi denarja. Ne prosim da nas pomilujete, prav tako ne prosim, da nas častite,…
Samo preprosto bodite spoštljivi in se zavedajte da smo ljudje tako kot vi. Da smo po poklicu reševalci in da je naš cilj izključno to, da vam pomagamo.
Tudi mi imamo družine, nekoga ki nas doma čaka in nekoga, ki se z vso pravico vsak dan vpraša, če se bomo sploh vrnili domov …«
