Za Gregorjevo kolo iz Lendave v Piran

CELJE – »Ravno ste me ujeli na poti med Dobrno in Celjem,« je še ves zadihan povedal Gregor Habe. Prizadeven fant iz Dobrne trenira. Vsak trenutek, ki ga ima na voljo, porabi za vožnjo na ročnem kolesu. Gregor je paraplegik. A ni vrgel puške v koruzo. Ko je imel 27 let, je doživel in preživel nesrečo s štirikolesnikom. Poškodbe je imel take, da je pristal na invalidskem vozičku.

Del svoje rehabilitacije je opravil na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča v Ljubljani. Tam se je zaljubil, kot sam pove. Ko so predstavljali športe, ki bi bili primerni za invalide, je prišlo na vrsto ročno kolesarstvo. Ko je zagledal kolo, je šlo za ljubezen na prvi pogled!

Še več: ko je njegov zdaj stanovski kolega predstavljal ročno kolo, primerno za invalide, se je tako navdušil, da je tisto kar kupil! Grega je trdo treniral, pod okrilje ga je vzel Aleksej Dolinšek, nekdanji selektor parakolesarjev. Vse lepo in prav, a Gregor je 'prerasel' to kolo, zato potrebuje novo, pravo, konkurenčno. Tako, s katerim mu ne bo nerodno na start. Tako, s katerim bo naredil še korak bližje konkurenci!
 

Kar 15.000 evrov

A takšno stane. Čez palec bo treba za tak trikolesnik odšteti dobrih 15.000 evrov. Habe ima srečo, da ima okoli sebe dobre ljudi. Pa saj veste, kako pravijo: dobro rodi dobro ali dobro se z dobrim vrača. Tako so se okoli njega zbrali še trije junaki, stanovski kolegi, bi jim lahko rekli, mi pa jih bomo poimenovali štirje mušketirji. Ker si parakolesarji s svojo plemenito gesto to preprosto zaslužijo!


»V 24 urah želimo premagati razdaljo med Lendavo in Piranom. Trasa je dolga 340 kilometrov. Zakaj na pot? Razlogov je več,« pravi Primož Jeralič, ki bo ob Habetu kolesaril skupaj s Petrom Cerarjem in Davidom Razborškom.
 

Kultura na psu

»Opažamo, da je kultura kolesarjev in voznikov na psu. S tem projektom želimo opozoriti, da smo vozniki za volanom in krmilom le ljudje, da smo vsi krvavi pod kožo, da delamo napake. Želimo si, da je teh napak minimalno! Zato opozarjamo nase, opozarjamo na varno obvozno razdaljo 1,5 metra,« nadaljuje Jeralič, ki je bil leta 2016 slovenski parakolesar na zadnjih paralimpijskih igrah. Zdaj bi rad tja Habe, ki pa nujno potrebuje boljše kolo!


»Gregorja cenim in spoštujem, ker je predan športu. Omenili ste, da mu je kolega predstavil kolo na Soči. To sem bil jaz, Gregor pa se je takoj navdušil nad parakolesarstvom. S to vožnjo od Lendave do Pirana bi radi zbrali nekaj sredstev, da si bo lažje kupil konkurenčno kolo!« Jeralič govori o plemeniti gesti za prijatelja. Prav je, da piko na i naredi Gregor Habe.


»Vesel in počaščen sem, ker imam okoli sebe take ljudi. Saj kar nisem mogel verjeti, kaj bodo naredili zame. Zelo sem jim hvaležen!« doda Gregor, potem pa po gasu do Celja. Rad bi v Tokio. S prijatelji in srčnostjo ter predanostjo je že korak bližje temu!