Z avtobusom peljal 200 otrok na morje

LJUBLJANA – Te dni je – sredi poplave slabih novic – v javnosti na polno zasijala pozitivna zgodba prijateljev, ki omogočajo otrokom iz socialno ogroženih družin, da vsaj en dan vidijo morje. To skupino ljudi v javnosti predstavlja 34-letni Vrhničan Amir Abdaković, ki je lani in letos s poklicnim kolegom Emilom Huskićem, oba sta voznika Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), peljal otroke na morje. Ne za en avtobus, ampak 200 dečkov in deklic. Amir je te dni zelo iskan, na Valu 202 so ga zaradi njegove dobrodelne akcije poslušalci izbrali za ime tedna; a zgodba vleče brado še v prejšnje leto.


Amir ob veliki cedeviti, ki si jo privošči po delovniku, pove, da je bila na začetku ideja: »Jaz in moji prijatelji Emil, Damir, Mirzet in prijateljica Medina smo lani razmišljali, kaj bi naredili za druge. Predlagal sem, da se angažiramo in naredimo nekaj za otroke.« Vsi našteti prijatelji imajo otroke, le Amir ne. Pravi, da je od ideje naprej šlo kar gladko: »Spustili smo se v akcijo, Medina je napisala besedilo in smo ga delili kar prek naših profilov​ na facebooku.«

Koliko ti lahko dam?

V resnici ni šlo za povsem prvo dobrodelno dejavnost v Amirjevem življenju: prej so že zbirali za Bosno. »Streha za eno družino pa za fantka, ki sta potrebovala denar za operacijo,« pojasni. Ampak ta akcija, preprosto poimenovana Peljimo otroke na morje, je imela drugačno zasnovo: »LPP, v katerem sem zaposlen, nam je dal avtobus, da smo z njim lahko peljali otroke na morje. Načrt je bil, da jim bomo plačali vse,« je razložil možakar, ki si kruh služi s prevažanjem trole po ljubljanskih ulicah.


Denar so se odločili zbrati pri prijateljih in znancih, s katerimi so povezani prek facebooka. Odziv, de Amir, je bil fantastičen lani in letos. »Vsak dan je bilo malo morje klicev. Koliko rabiš, koliko ti lahko dam, koliko lahko največ, so spraševali. Jaz mislim, da če da en evro, je dosti,« pravi Amir. Večkrat med pogovorom ponovi misel, da »majhen prispevek enega človeka drugemu pomeni ogromno«. Ljudje so dali v glavnem od 5 do 50 evrov, razen zasebniki, ki so dali po sto ali več sto evrov. Vseh skupaj se je letos odzvalo 200 darovalcev.


Všeč mu je delati svoj projekt, ker mu ljudje verjamejo; pravi, da se javijo tisti, ki so že pomagali: »Nato pa še drugi pridejo zraven.« Amir zelo skrbi, da je vse pošteno in transparentno: »Naredim seznam in navedem vse razen tistih, ki nočejo biti imenovani, to objavimo na facebooku.« Za to, katere otroke bodo peljali, pa poskrbi Zveza prijateljev mladine (ZPM) – lani so sodelovali z izpostavo v Mostah, letos Amir zelo pohvali Urško Vrtačnik iz ZPM Vič Rudnik: »Oni poskrbijo, da vse teče po pravilih.« In doda, da človeku nikdar ne sme biti žal, da dela stvari, ki jih ima rad.

Kaos v avtobusu

»Ko otroci vidijo morje iz avtobusa, nastane kaos. Začnejo peti Čukovo Mi gremo pa na morje, to je pristno veselje,« opiše trenutek, za katerega s prijatelji zbere denar. »Otroci veseli, mi veseli, kaj hočeš boljšega.« Nekaj denarja je ostalo in s prijateljem Danielom Hodžićem - Hodžo sta šla po nakupih: »Za tri družine sva kupila šolske potrebščine ter obleke za četrto družino.«


Amirju so otroci v znak hvaležnosti podarili risbo in je je bil zelo vesel. Radosti ga tudi to, da ima maksimalno podporo za svojo dobrodelnost v službi. »Direktor mi je povedal, da ve, kaj delam, in nam je omogočil brezplačen prevoz. V firmi moram samo povedati, kaj delamo in kaj potrebujemo,« pravi Amir, ki je z mislimi že pri novem projektu. S prijatelji želi narediti velik humanitarni koncert: »Urediti moramo prostor in ozvočenje, osvetljevanje in drugo. Kako bo, bomo še videli.« In vmes, ko drugič v istem dnevu polni telefon, ki se bliska od klicev in sporočil, Amir ubesedi bistvo svojega dobrosrčnega poslanstva: »Gre za otroško veselje in srečo.«