Vsaj tri krofe zmažemo za pusta

Ob praznikih se je že od nekdaj jedlo in pilo bolje in več. Tako je tudi v pustnem času, ki mu s pepelnično sredo sledi strogi post.

Ob pustu smo se celo morali (pre)najesti vsega sladkega, mastnega in krepčilnega, da nam – tako je ljudem svetovala celo duhovščina – v naslednjih 40 dneh odrekanja in zatiskanja pasov ne bi pošle moči. Podobno so nas k obloženi mizi gnale stare šege, saj je ob pustu moral biti sit prav vsak, tako človek kot živina.

V Don Donu so proizvodnjo pripeljali do popolnosti. FOTO: Leon Vidic

Marsikje so verjeli, da bo tisti, ki se za pusta ne bo najedel do sitega, vse leto stradal, v Beli krajini pa celo, da bodo ljudje, če se vsi ne bomo dodobra najedli mesa, čez leto umirali. In ker ob izročilu ne gre kar odmahniti z roko, se je v teh norčavih dneh dobro vsaj desetkrat do sitega najesti, saj bo potemtakem tudi letina obilna. Skratka: brez slabe vesti si lahko v teh dneh damo duška.

Prišli z Dunaja

Četudi stare šege in navade tonejo v pozabo, vztraja prepričanje, da se je treba do sitega najesti. To najbolj značilno pustno sladico v teh dneh pekarne in gostilne cvrejo domala noč in dan. Nekatere povečajo proizvodnjo celo za 500 odstotkov!

Res nam gredo v slast: v pustnem času skoraj ni osebe, ki ne bi zmazala vsaj enega ali dveh. Pri Mlinotestu, kjer samo v pustnem času ocvrejo okoli 800.000 krofov, ocenjujejo, da Slovenec za pusta zmaže vsaj tri, če ne štiri. Pri Don Donu, kjer jih na vrhuncu pustnega tedna ocvrejo približno milijon, pa menijo, da jih povprečen Slovenec v tem času poje pet. In ko k temu prištejemo še znamenite trojanske krofe, v teh dneh jih razgrabimo vsaj kakšnih 100.000, ter druge manjše pekarne, je jasno, da reklo, da mora biti pust okoli ust masten, jemljemo še kako resno.

Pri Mlinotestu v enem letu ocvrejo približno štiri milijone krofov. FOTO: Dejan Javornik

Danes so krofi, ki so na prehodu v 19. stoletje prišli k nam s cesarskega Dunaja, prava uspešnica, s katero se sladkamo vse leto. Pri Mlinotestu jih v enem letu ocvrejo približno štiri milijone, na Trojanah med 3000 in 5000 na dan, pri Don Donu, kjer jih polovico izvozijo, pa so jih lani ocvrli kar 50 milijonov.

Bob brez nadeva

Če se danes s krofi mastimo vsak dan, so jih nekoč gospodinje začele divje mešati, gnesti, vzhajati in cvreti – vse, seveda, v toplem prostoru, da so res uspeli – šele na debeli ali tolsti četrtek, ki zaznamuje začetek pustnega tedna.

Pustni dnevi izobilja so nato še današnja sobota pa nedelja in torek. In šele potem – post!

In če danes cvremo v olju, so jih nekdaj na svinjski masti ali zaseki, kar je ne nazadnje povezano s kolinami. Predvsem po mestih so jih polnili z marelično marmelado, včasih tudi slivovo, na podeželju pa so bili pogosto tudi nenadevani in so jim večinoma rekli bob.

Krofi z marelično marmelado so še vedno najbolj priljubljeni. FOTO: Getty Images

Krofi z marelično marmelado so danes najbolj priljubljeni, čeprav so jim za petami tudi tisti z drugimi polnili in prelivi, od vaniljeve do čokoladne kreme.

Pa je draginja krofom res prizanesla, kot se govori? Pri naših največjih trgovcih, kot so Spar, Mercator, Lidl, Hofer in Tuš, namreč zatrjujejo, da so cene primerljive z lanskimi. Za eno sladko-mastno pregreho bomo – ob vseh pustnih znižanjih in nakupu v paketu štirih ali šestih – odšteli, denimo, slabih 40 centov. Če pa zavihamo sami rokave in se jih lotimo doma, bomo za glavne sestavine (moka, mleko, sladkor, jajca, marmelada in olje), in sicer za 20 krofov iz kilograma moke, odšteli slabih 13 evrov.