Vedno sem se imela za dobro mati - nato sem našla pornografijo na računalniku svoje 11-letne hčerke
Kanadska mati, ki je na prenosniku, ki ga uporablja njena 11-letna hči, našla pornografijo, se je za nasvet obrnila na strokovnjakinjo Ceri Marsh.
»Vedno sem bila ponosna na to, da svoja otroka vzgajam neodvisno in ju ne nadziram preveč. Ne čutim, da bi morala vsako minuto bdeti nad njima,« je zapisala.
»Ne delam njunih domačih nalog, bila sem prva v soseski, ki je otrokoma dovolila hoditi v šolo brez spremstva. Posledično sta moji dve deklici - stari 9 in 11 let - neodvisni in samozavestni. Sedaj obžalujem vse,« še dodaja zaskrbljena mati.
Strokovnjakinja odgovarja, da njen način vzgoje pri gledanju pornografije verjetno ni imel veliko vpliva. Tovrstne vsebine naj bi si namreč pred 11. letom ogledalo vsaj 70 % otrok, četudi točen delež ni znan.
Ali je to kaj čudnega?
Včasih so otroci upali, da bodo naleteli na skrito zbirko starih Playboyjev ali podobnih revij, zdaj pa do tega veliko lažje dostopajo preko spleta. Še posebej, ko pridejo v puberteto, piše Toronto star.
Težavo predstavlja predvsem to, da pornografija ni odraz resničnosti – telesa in spolnost so prirejena, pretirana. Otroci tega ne vedo. Študije so pokazale, da veliko otrok verjame, da gre za realen odraz seksa in da jim bo ogled pomagal, da se naučijo, kako to poteka. Ko mladoletniki in najstniki uživajo pornografijo, ne gledajo samo fizične mehanike, temveč pogosto prevzamejo tudi agresiven, mizogin in žaljiv ton teh vsebin.
Pornografija ni učno gradivo
Glede na vrste pornografije, ki obstajajo – od mehke in nežne do ponižujoče in nasilne – je to zelo slab način za učenje o spolnosti. Prenosnik, ki ga uporablja vaš otrok, lahko prilagodite. Obstajajo programi za zaščito pred takšnimi vsebinami, a popolnoma se tega ne da omejiti.
Pravi izziv predstavlja način, kako se z otrokom pogovoriti o pornografiji in seksu, ne da bi oba 'umrla' od zadrege. Pomagate si lahko z naslednjimi nasveti:
1. Bodite iskreni. Videli ste, kaj je otrok gledal na spletu. Ni vam všeč, vendar razumete njegovo radovednost – ne boste ga kaznovali! Po tem začetnem pogovoru boste morda potrebovali premor, da se situacija umiri.
2. Izrazite svoje mnenje. Povejte mu, zakaj vas skrbi pornografija. Ni realna; ustvarjena je za privabljanje klikov, ne za izobraževanje. Telesa v teh filmih so pogosto zelo drugačna od resničnih. Lahko prikazujejo agresivno, nasilno vedenje, kar je v resničnosti nesprejemljivo.
3. Postavljajte vprašanja. Kaj si misli o videnem? Kako se počuti v lastnem telesu? Ali misli, da bodo bodoči partnerji od njega pričakovali tak način vedenja, kot v pornografiji?
4. Pogovarjajte se o drugih ljudeh. Včasih je lažje govoriti o tem, kaj počnejo drugi ljudje, kot se osredotočiti na svojega otroka. Lahko se pogovarjate o likih v televizijskih oddajih ali filmih ali o nekom, ki ga pozna iz šole. Kaj meni o njihovem obnašanju? Kako misli, da se bodo ob tem počutili pozneje?
5. Ponovite čez nekaj mesecev. Takšne pogovore boste imeli znova in znova. Večino časa si otrok lahko zatisne ušesa in pobegne iz sobe. Vedel pa bo, da ste oseba, s katero se lahko pogovarja o težjih, osebnih temah. To je zelo pomembno.
Imate podobno izkušnjo? Delite jo z nami.
