V povorki konj ni manjkal niti petelin (FOTO)

Že na božič, dan pred tradicionalnim blagoslovom konj, so pri Bratkovičevih na Dobravici pri Šentjerneju kobilo Senno še posebno očistili, v ponedeljek zjutraj, na štefanovo, pa so jo skrbno okrasili. V tradicionalni povorki jo je namreč jezdil Uroš Bratkovič, ki mu je letos pripadla čast praporščaka.

Sandi in Nina sta z lipicancema prišla iz Ljubljane.

»Konji so del mojega življenja in del življenja naše družine, imamo jih za hobi in šport. Že stari oče jih je imel, prav tako oče. Tudi po devet smo jih imeli, zdaj imamo štiri, tudi dva kasača,« pravi Uroš, ki se še dobro spomni, da je imel vsega šest let, ko se je prvič odpravil v bližnjo Dolenjo Staro vas pri Šentjerneju s konjem po blagoslov. »Že tri desetletja in pol sem na štefanovo vedno tukaj, v vseh teh letih sem le enkrat manjkal, ker sem zbolel,« se nasmehne.

Šestletni El je že drugič prijezdil v Dolenjo Staro vas.

Večdesetletna tradicija

Konj je edina žival, ki ima poseben praznik. Le dan po božiču, 26. decembra, namreč goduje sveti Štefan in v Sloveniji je temu krščanskemu svetniku posvečenih 37 cerkva. Je zavetnik konj, zato vsako leto po številnih krajih ta dan potekajo blagoslovi konj. Najstarejši in najmnožičnejši običaj ohranjajo prav v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju. In tu je bil letos blagoslov po dveh koronskih letih resnično veličasten in množičen kot že dolgo ne. V povorki so našteli 130 konj, sprevod pa si je ogledalo več sto ljudi.

Gašper Frančič.

Krajevna kronika blagoslov konj v tej vasi omenja že leta 1711, neprekinjeno pa ta običaj poteka celih 164 let. Minuli dve leti, ko nam je druženje omejevala korona, sicer ni bil organiziran kot običajno, a obakrat so se konjeniki, sicer v manjšem številu, sami zbrali v vasi in naredili krog okoli cerkve. Ta je sicer posvečena sv. Frančišku, saj je glavni oltar z njegovo podobo, a cerkev ima šest oltarjev, eden pa je posvečen sv. Štefanu. In tudi sicer je bila cerkev, ki je prvikrat omenjena leta 1526, prvotno posvečena prav temu svetniku. Konjenike je tudi v letih, ko žegnanje ni bilo organizirano, pričakal domači župnik Anton Trpin. Ta je letos opravil 35. blagoslov, prvič ga je leta 1987, ko je v Šentjerneju postal župnik. In kljub letom, dopolnil jih je okroglih 80, mu je bil blagoslov konj na štefanovo v veliko veselje, čast in ponos, tudi zato, ker ta običaj sovpada z dnevom samostojnosti in enotnosti, zato žegnanje vedno združi z mašo za domovino.

Blagoslov konj je za Dolenjo Staro vas in občino Šentjernej že pravi organizacijski zalogaj, saj tja prijezdijo konjeniki od blizu in daleč, prireditev pa si ogleda ogromno ljudi. Včeraj so se tako pri hipodromu začeli zbirati že pred deveto uro, povorka se je nekaj pred deseto vila vse do sosednje vasi. Na čelu je bil torej praporščak na konju, ki mu je sledil nepogrešljivi petelin Jernej, za njim pa z igranjem strumnih koračnic Pihalni orkester občine Šentjernej, ki je letos praznoval 110 let delovanja.

Velik praznik za vas

»Štefanovo je velik praznik za našo vas. Tudi vaščani se vključijo v pogostitev konjenikov, poleg občine, Ekološke družbe Šentjernej ter domačih gasilcev in gasilcev Prostovoljnega društva Šentjernej pa je v pomoč pri organizaciji vpetih okoli 50 domačinov,« je dejal Gašper Frančič, predsednik PGD Dolenja Stara vas, zadovoljen tudi zato, ker nadaljujejo tradicijo prednikov, ki so blagoslov ohranjali tudi v časih, ki takšnim običajem niso bili naklonjeni. Med drugo svetovno vojno, na primer, je bil običaj prepovedan, a ga kljub temu v tej podgorjanski vasici nobeno leto niso opustili, tudi po vojni ne, ko so imeli vaščani kar precej težav z organizacijo, saj takratna oblast blagoslova konj ni pustila, eno leto pa so morali organizatorji celo plačati precej visoko kazen.

Da je običaj v tej vasici najbolj množičen, ni čudno. Konjereja je bila v tem delu Dolenjske razvita že od nekdaj. Resda so včasih prevladovali delovni konji, saj so bile te živali nepogrešljive na poljih, danes pa je veliko tudi športnih. Zavidljivo tradicijo imajo v Šentjerneju tudi konjske dirke, ki izvirajo še iz časov Josipa Ressla med letoma 1817 in 1821, ko je tu treniral kar na delu ceste od Šentjerneja do Kostanjevice, prvo varno dirkališče pa so v Šentjerneju dobili leta 1891.

Štiriletni Valentin je užival v sedlu.

In da se za običaj v tej vasici ni bati, pričajo tudi mladi konjeniki. Kar več otrok na konjih se je udeležilo blagoslova, med njimi devetletna Špela, ki je v Dolenjo Staro vas prijezdila že drugič, tudi šestletni El iz Grobelj je bil na blagoslovu drugič, prav tako je v sedlu užival štiriletni Valentin. Da pa ima blagoslov konj v Dolenji Stari vasi posebno mesto med vsemi običaji na Slovenskem, so pritrdili tudi Urška iz Dolenjskih Toplic, ki je sem prišla že osmič, pa Sandi in Nina iz Ljubljane, ki sta prijezdila na lipicancih.