Sveti Martin podal roko svetemu Lenartu
V občini Lenart v Slovenskih goricah so pripravili pester program prireditev v počastitev občinskega praznika. Z njim počastijo farnega zavetnika sv. Lenarta, ki goduje 6. novembra in je od nekdaj praznik druženja in prijateljevanja. Na osrednji občinski proslavi so podelili priznanja in nagrade občine, zvrstilo se je veliko kulturnih in športnih dogodkov, zaznamovali so tudi 30-letnico Galerije Konrada Krajnca, ki je v središču Slovenskih goric dodobra popestrila kulturno dogajanje, še posebno na likovnem področju. Konrad Krajnc, ki letos praznuje 55-letnico umetniškega ustvarjanja, je ob tej priložnosti pripravil pregledno razstavo in izdal zajetno monografijo.
Pri Lenartu običajno povežejo občinsko praznovanje z martinovanjem in krstom mošta, in tudi letos sta si sv. Martin in sv. Lenart podala roke. Martinovanje pritegne ljubitelje dobre kapljice domačih vinogradnikov in kulinaričnih dobrot članic društva kmečkih žena in deklet, praznična Lenartova nedelja pa je druženje meščanov z obiskovalci iz okolice, ki pridejo tudi na Lenartovo žegnanje.
Vsestranski
Izročilo pripoveduje, da je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici, ki je v bližini njegove puščavniške celice, medtem ko je bil njen mož na lovu, dobila popadke, da je srečno rodila sina. V zahvalo mu je kralj Klodvik podaril del zemljišča, na katerem je kmalu zrasla cerkev, posvečena Materi Božji, zraven nje pa samostan, okoli katerega se je razvilo mestece Saint-Léonard-de-Noblat. Tu so nekdanje jetnike izučili rokodelskih del, da so si lahko pošteno služili vsakdanji kruh. Sv. Lenart je svojo skupnost vodil kot opat vse do smrti leta 559.
Ljudje pravijo, da je sv. Lenart tudi vremenar: kakršno na Lenarta kane, takšno do božiča ostane.
Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot opata v črnem meniškem oblačilu z razbitimi verigami, knjigo, voli ali konji. Sv. Lenart je zavetnik kmetov, jetnikov, hlapcev, ključavničarjev, kovačev, živine, konjev, porodnic, za dober porod; je priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. Pri nas mu je posvečenih 58 cerkva (17 župnijskih, 41 podružničnih); med najbolj poznanimi je župnijska cerkev pri Lenartu v Slovenskih goricah, za katero strokovnjaki pravijo, da je najlepši primer pozne slovenskogoriške gotike. Po njenem zavetniku je kraj, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1196, dobil tudi ime.
