To je Slovenija: skoraj vsakemu tretjemu nepravilno obračunajo plačo
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v pregledu okoli 200 plačilnih list, s katerimi so se nanjo v okviru odprtih vrat minuli teden obrnili delavci, v okoli 30 odstotkih odkrila napake in kršitve. Izstopali so nepravilno obračunani stroški prevoza na delo in nekateri dodatki, so danes sporočili iz ZSSS.
»Več kot 200 pregledanih plačilnih list in postavljenih vprašanj kaže, da so plačilne liste še vedno nepregledne, delavkam in delavcem nejasne, več postavk je nerazumljivih, večina ne ve, kako delodajalec plačo sploh obračuna,« so navedli v sporočilu.
Najpogostejše napake
Napake in kršitve so zaznali v približno 30 odstotkih pregledanih dokumentov, pri čemer so najbolj izstopali nepravilno obračunani stroški prevoza na delo in z dela, neizplačilo dodatkov na delovno dobo, napačno obračunani dodatki do minimalne plače, kršitve pri izplačilu nadur in skrivanje nadur v stimulaciji.
Med tistimi, ki so se v okviru dnevov odprtih vrat obrnili na svetovalce ZSSS v 14 slovenskih mestih, jih je 90 odstotkov iskalo pomoč pri pregledu plačilne liste. Ostala vprašanja so se nanašala na odpovedi delovnega razmerja, morebitne odpravnine, razporejanje delovnega časa in upokojevanje.
Delodajalci sistemsko počnejo napake
Delavke in delavce so napotili na sindikalne zaupnike pri delodajalcu. »Glede na to, da gre praviloma za sistemske nepravilnosti, predpostavljamo, da niso narobe obračunane samo posamezne plačilne liste, ampak verjetno kar vse v istem podjetju,« pravijo.
Tistim, ki niso člani sindikata ali v njihovem podjetju ni organiziranega sindikata, so predlagali, kaj naj sporočijo delodajalcu, oziroma so jim predlagali, da se v sindikat včlanijo. ZSSS bo sicer stopila v stik z zaupniki iz podjetij, kjer so ugotovili nepravilnosti, da jim pomaga odpraviti napake, končna možnost pa je tudi prijava kršitev inšpekciji za delo.
Skrivali, iz katerega podjetja so
»Ne nepomemben je tudi podatek, da kar več obiskovalcev ni želelo razkriti podjetja, iz katerega prihajajo,« pravijo v ZSSS, kjer sicer, kot dodajajo, vsem zagotavljajo zaupnost pri obravnavi podatkov, torej brez soglasja delavke ali delavca ne bodo storili ničesar.
Glede na veliko vprašanj in ugotovljenih nepravilnosti bodo izvedli dodatno izobraževanje svojih zaupnikov, inšpekciji za delo pa bodo posredovali iniciativo za usmerjene preglede s ciljem preventive.
Kaj vse mora biti na plačilni listi
V ZSSS poudarjajo, da je plačilna lista verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec ali delavka predlaga sodno izvršbo. Njene sestavine določa zakon o delovnih razmerjih, in čeprav se plačilne liste med seboj razlikujejo, morajo vsebovati enake osnovne podatke o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in druge prejemke, obračun in plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost ter plačilni dan.
Preverite kolektivno pogodbo
Svetujejo, naj zaposleni najprej preveri, koliko znaša osnovna bruto plača na plačilni listi in ali se ujema z osnovno plačo v pogodbi o zaposlitvi. Če obstaja kolektivna pogodba dejavnosti, mora delavka ali delavec preveriti, v kateri tarifni razred spada. Kolektivne pogodbe dejavnosti v tarifnem delu namreč določajo najnižje osnovne plače, osnovne plače pa na podjetniški ravni ne smejo biti nižje od njih. Potem sledijo dodatki, ki morajo biti zapisani v pravilnih odstotkih, ti pa se morajo ujemati s kolektivno pogodbo. Del dodatkov (npr. za nedeljsko, nočno in praznično delo) ureja tudi zakon o delovnih razmerjih.
Kot pravi predsednica ZSSS Lidija Jerkič, nepreglednost in različnost plačilnih list ter hkrati velika raznovrstnost plačilnih sistemov vplivajo na seznanjenost delavk in delavcev s tem, koliko so plačani za svoje delo. »Sindikati v tem kontekstu svojim članom in članicam dnevno pregledujemo plačilne liste, svetujemo, posredujemo in jih usmerjamo. Nepravilnosti je še bistveno več tam, kjer vpogleda nimamo in nismo organizirani,« je dejala in dodala, da bi bil na sistemski ravni smiseln premislek o vsaj delnem poenotenju plačilnih list in rednih usmerjenih pregledih inšpekcije za delo.
