Silno redek pojav na slovenskem nebu: to nam je povedal Brane Gregorčič
»Jugozahodno Evropo je dosegel oblak dima požarov z območja Kanade, kjer so večji požari trenutno v provinci Quebec. V petek bo nekaj dima doseglo tudi naše kraje,« je v ponedeljek sporočila Agencija RS za okolje (Arso). K čemur so dodali: »Koncentracija dima se bo sicer precej zmanjšala. Mogoče bo sončni zahod le malo bolj barvit.«
Za več podatkov smo povprašali Braneta Gregorčiča, dežurnega prognostika na Arsu. »Res je. Po zadnjih izračunih naj bi ta sajasta gmota, v sicer že zelo razredčeni obliki, oplazila tudi naše nebo.« Sicer pa se je ta dim začel že v nedeljo približevati Iberskemu polotoku. Nakar ga je dan pozneje tudi dosegel in se začel širiti še nad obalo Portugalske. Prav tako je prišel do nekaterih severozahodnih predelov Španije.
Kot nam je še povedal Gregorčič, bodo ogromna razdalja, ki jo je oblak dima prepotoval čez Atlantik, pa tudi padavine, ki so ga izpirale, pripomogle k temu, da ga bomo na našem nebu doživeli predvsem kot silno redek pojav. »Razen tega, da bodo sajasti delci po vsej verjetnosti povzročili nekoliko drugačne optične lastnosti atmosfere, zaradi česar bo razredčen oblak dima vplival na drugačno barvo sončnega zahoda, česa drugega in omembe vrednega pa ne bo. Sploh pa je vsakršna skrb za naše zdravje povsem odveč!«
Oblak dima bo vplival na drugačno barvo sončnega zahoda.
Dimna pokrovka
Vzrok redkega pojava najdemo v Kanadi. Ta je bila v minulih tednih neprestano v plamenih. Požari, ki trajajo vse od začetka maja, so uničili že 7,2 milijona hektarjev kanadskih gozdnih površin; Kanadčani so zato priča največji naravni katastrofi doslej! Divjanje ognjenih zubljev je z domov pregnalo že na tisoče ljudi, zaradi dima so imeli težave z dihanjem vse od Toronta do New Yorka.
Pravzaprav smo lahko šele v petek, 9. junija, prebrali, da se končno pričakuje izboljšanje vremena, tiskovne agencije pa so takrat pisale tudi o tem, da naj bi veter končno odnesel slab zrak nad Atlantski ocean. V New Yorku so oni dan celo prvič po nekaj dneh ponovno zagledali oblake na nebu ter vrhove stolpnic, ki jih je v dnevih pred tem prekrivala oranžna meglica.
Dim, ki je tisti teden povsem spremenil modro nebo, je bil škodljiva mešanica delcev in plinov, napovedovali pa so, da bi se lahko širila tudi na velike razdalje. Prav tako so svarili, da se lahko številni mikroskopski delci prikradejo v pljuča in otežijo dihanje, da lahko dražijo kožo, grlo in oči ter da se lahko nekatere kemikalije hitro razpršijo, spet druge pa da lahko v ozračju ostanejo tudi po več mesecev.
Dim požarov je že pred skoraj tremi tedni dosegel tudi Norveško. A so tudi tamkajšnje meritve pokazale, da so koncentracije razmeroma nizke in ne povzročajo nobenih okoljskih težav oziroma škode za zdravje prebivalcev.
