Ptič potrdil izročilo o svetem kraju

Znano je že, da so živali s Cetinove kmetije svetovni popotniki, predvsem vedoželjna nanduja Nina in Nande, ki svojega skrbnika Janeza redno spremljata povsod, kamor ga zanese pot. Očitno je, da ta južnoameriška ptiča rada vtakneta kljun v nepoznane reči. Kovčke za v tujino sta za nekaj časa pospravila v kletko in tako pred dnevi začela novo odisejado po ostalinah starodobnih kultur, natančneje, pernata radovedneža je povsem zapeljalo v poduhovljeni svet. Odkrivata energijske točke po Sloveniji.

»Ker se je Nande popolnoma navdušil nad Kamnito mizo v Ravnah pri Žireh, se je njegovo zanimanje za odkrivanje dobrih energijskih točk še okrepilo. Z Alešem in Irmo, ki sta samostojna raziskovalca megalitskih točk po Sloveniji in tudi zunaj meja, smo odšli vsi skupaj na ogled Orionove poti,« nam je sredi novega podviga po poteh starih ljudstev sporočil Janez Cetin.

»Na živali energija vpliva podobno kot na ljudi, s tem da ljudje velikokrat tega ne zaznavamo. Smo preveč v glavi in premalo v srcu. Po obisku je Nande po vsej verjetnosti dobil določen del energije, saj se je na mestih, kjer je večja energija, kar nekaj časa zadrževal. In ja, če živali ne bi potrebovale tovrstne energije, se verjetno na mestih ne bi zadrževale. Znanstveno je dokazano, da tudi ptice selivke letijo v tople kraje ali nazaj po energijskih poteh oziroma linijah. Zakaj? Da se manj utrudijo in da hitreje pridejo na izbrani kraj. Opravili so tehtanje ptic pred letenjem in po prispetju – teža je ostala ista,« je razložila raziskovalka naravnih danosti Irma Dolinar. »Živali veliko bolj občutijo energijo, tako dobro kot slabo, in so dobri pokazatelji, kje je dobro mesto za bivanje ljudi. Večkrat opazujem pse, kako se obnašajo, in velikokrat ugotovim, da se postavljajo na ista mesta.« In zanimivo, besedo poprime Janez, tudi Nande si je nabiral energijo, izbral si je svoje mesto in stal povsem umirjeno, kot človeški spremljevalci.

Stal kot kip

Orionova pot leži v dolini Gračnice, na območju med Laškim in Sevnico, pod Lisco in Bohorjem, na severu pa sega pod hribe vzhodno od Laškega. Tam je dr. Karel Gržan, rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, s pomočjo domačinov odkril številna doslej neznana gradišča, ki so po njegovih študijah umeščena v prostor po zvezdnih koordinatah. Vzorec z neba je celo presenetljivo dobro prenesen na ta del slovenskega ozemlja. Mimogrede, obrazloži Janez, so to griči, ki so postavljeni oziroma stojijo v enakem zaporedju kot velike piramide v Egiptu – v zaporedju Orionovega pasu. Nenavadna druščina se je povzpela na sveti prostor med dvema gričema. »Tam se je Nande bolje počutil, sploh pa na travniku, ki leži južno od gričev. Očitno mu je tam energijski prostor bolj prijal, saj se je povsem umiril. Pri velikem megalitu Bikovega očesa pa je pokazal, da potrebuje še malo energije. S svojim očesom se je postavil tik poleg njega. Zanimivo ga je bilo opazovati, kako je našel svoje mesto in se prepustil dogajanju. Energija tukaj je neverjetno pomirjujoča za vse,« je blagodejne silnice narave občutil tudi Janez. Da bi morale tudi živali večkrat obiskati energijsko močna mesta, ki jim pravijo sveta, je prepričana raziskovalka Irma. »Opraviti bi morali radiestezijske meritve v bovisu. To je valovna dolžina sevanja določenega predmeta, v tem primeru živali, pred prihodom na tako mesto in potem. Radiestezijske meritve smo opravljali samo pri ljudeh. Nekaterim količina bovisov precej naraste, nekaterim pa manj. Vedno je odvisno od vsakega posameznika, koliko se je pripravljen prepustiti prostoru in energiji. In ne dvomim, da živali to dobro naredijo in po vsej verjetnosti tudi več dobijo. Strokovnjaki tudi pravijo, da kar prineseš na tako mesto, to tudi dobiš.« Irma in Aleš Homovec želita ljudem približati te točke, da bi ugotovili, da so jim lahko v veliko pomoč pri njihovi osebni rasti, pri zdravljenju in dobrem počutju. In kar je velika prednost domačega prostora, takih točk v Sloveniji kar mrgoli. »Veliko je že znanih točk, kar nekaj, ki jih poznava midva z Alešem, pa je še zelo novih, nekatere šele odkrivava. Veliko ljudi bere, raziskuje in potem obišče tak kraj. Tudi jaz veliko fotografiram in objavljam, ker s tem želim ljudi spodbuditi, naj obiščejo te kraje, če jih seveda pritegnejo. Ker če jih pritegnejo, potem je nekaj tam tudi zanje.«