Pozimi v gore tudi s kompasom

Zima je zagrizla v deželo, vrhovi gora pa so že nekaj časa pobeljeni. Prihaja čas, ko razmere zahtevajo popolnoma drugačen način hoje v visokogorju in pozneje, ko se snežna odeja spusti, tudi po hribovju. »Odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe. Zato se v gore odpravimo premišljeno in odgovorno, znanje pa pridobimo pri kredibilnih in strokovno usposobljenih kadrih in ne na družabnih omrežjih,« je povedal načelnik Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Franc Gričar: »Dnevi so kratki, planinske koče zaprte, v gorah pa je sneg in z njim temperature pod lediščem in večkrat močan veter. Megla pogosto zmanjša vidljivost in neizkušenega planinca hitro zapelje na napačno pot, pokrajina postane povsod enaka, človeka zajame panika in hitro se lahko zgodi nesreča zaradi padca čez skalni skok ali zdrsa na mokri podlagi. Posamezniki se vse prevečkrat v hribe podajo brez ustrezne opreme, pozabijo na čelno svetilko, prvo pomoč, topla oblačila, potem pa jih preseneti noč ali zgrešijo pot zaradi slabe vidljivosti.«

Ob padcu odločajo prve sekunde

Treba je poudariti, da se v zimskem času spremeni videz pokrajine. Če jo poznamo iz poletnih dni, je morda ne bomo prepoznali tudi pozimi. Poleti dobro vidna planinska pot je – pokrita z listjem ali snežno odejo – slabo opazna. »Zato je zelo pomembno dobro znanje iz orientacije in predvsem, da imamo s sabo kakovosten planinski zemljevid in kompas,« razloži Gričar in dodaja, da nam bo prav prišla kakšna aplikacija z navigacijo na pametnem telefonu, priporoča LocusMap, a opozarja, da naj ne bo zamenjava za tiskan zemljevid.


»Pri pripravi na turo se moramo vprašati, ali naše znanje in izkušnje ustrezajo zahtevnosti izbrane ture. Vse več planincev se v gore odpravi s primerno opremo, ne znajo pa je uporabljati ali jo uporabljajo napačno. Dereze na nogah in pohodne palice v rokah, cepin v rokah brez rokavic, široke hlače, glava, ki ni pokrita s čelado, trakovi, ki visijo prek kolen, navezava na vrv z napačnim vozlom ali naveza dveh planincev brez varovanja, lavinska žolna na vrhu oblačil ali v nahrbtniku, z derezicami na vrh dvatisočakov ... Vse to so smrtne in nevarne kombinacije, ki se jih neizkušeni ne zavedajo. Ob zdrsu ali padcu so ključne prve sekunde in še najbolj vešči alpinisti jih težko izpeljejo, kaj šele nekdo, ki zaustavljanja s cepinom še nikoli ni poskusil in na rokah nima rokavic. V trenutku bo ostal brez kože in mišic na roki, izpustil cepin, sam pa bo brez nadzora po pobočju zdrsnil kot poln nahrbtnik,« razloži inštruktor gorskega reševanja in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.

Nikar poslušati influencerjev!

Izpostavil je tudi zanimivo dejstvo, da je populizem družabnih omrežij prebudil posameznike, ki izkoriščajo preventivo v gorah za promocijske namene in tako oglašujejo določene izdelke in opremo: »V večini so njihovi nasveti plod predelave novic PZS in Gorske reševalne zveze Slovenije, vendar vzeti iz konteksta in napačno predstavljeni, saj jih prek videovsebin ali fotografij v večini predstavljajo tako imenovani influencerji brez planinskega znanja ali pa njihove izkušnje temeljijo zgolj na nekaj turah ali obiskih tečajev varnejše hoje. Prav tako se pojavljajo posamezniki, ki v gore vodijo prek svojih kompetenc in znanja, kar je še posebno nevarno. S tem razlogom moramo biti previdni, ko najamemo vodnika ali ko spremljamo energije polne objave posameznikov na družabnih omrežjih.«