Pol stoletja je šlo v nič, Pšata odnesla priznanja, plošče, note, pogodbe, inštrumente (FOTO)
Žrtev poplav je tudi Janez Per, ki je s svojim baritonom maskota enega najstarejših ansamblov narodno-zabavne glasbe pri nas, Alpskega kvinteta. Podivjana reka Pšata, ki je v petek prihrumela v sam center Mengša, je zalila tudi njegovo kmetijo ob Ljubljanski cesti.
»Skozi kuhinjsko okno smo videli, kako voda teče po cesti. V istem trenutku sem se po stopnicah spustil v spodnje prostore hiše, v kateri je moja delovna in vadbena soba. V njej imamo vaje člani Alpskega kvinteta in tudi člani Kvinteta Dori. To je tudi soba, v kateri smo imeli vse inštrumente, stojala, partiture, note, pa tudi plošče in zgoščenke, na stenah pa številna priznanja in uokvirjene spominske plošče. Tu je bil tudi moj delovni kotiček z računalnikom, pa beležko, v katero sem beležil vse nastope, tudi pogodbe sem hranil. Zdaj nimam ničesar, zato tudi ne vem, kje vse bi v prihodnje morali igrati. In lepo prosim vse organizatorje, s katerimi smo imeli dogovorjen kak nastop, če me lahko pokličejo v prihodnjih dneh, saj jih jaz ne morem, ker sem ostal tudi brez vseh kontaktov, ki so bili v beležki. Voda je odnesla in uničila vse. Skozi okno je dobesedno odplaknila tudi naše CD-plošče, ki so jih videvali plavati po vsem Mengšu,« nam trenutke groze opiše Per, ki je tudi častni občan Mengša, nekdanji župan in nekdanji poslanec v državnem zboru.
Upa, da jim bo s pomočjo oboževalcev uspelo vsaj delno obnoviti bogat glasbeni arhiv.
Drugi najstarejši
Časa za reševanje preprosto ni bilo. »Takoj ko smo videli, da teče voda po ulici, smo šli dol, z eno roko sem zagrabil ojačevalnik, z drugo pa enega od inštrumentov, enako so storili še moji domači. A to, kar je vsak prijel v eno roko, je bilo vse, kar smo lahko rešili. Da bi se še enkrat vrnili v spodnje prostore in vzeli še kakšno stvar, ni bilo več mogoče, tako hitro je voda narasla. V hlevu, ki je ob hiši in v katerem je 20 glav živine, je voda segala več kot meter visoko,« nam je sodni dan v Mengšu opisal Per.
Čeprav nerad, priznam, da sem trenutno čisto bos.
Na srečo pa so bile živali v hlevu, ki jim jih je uspelo rešiti na suho, precej mirne. »Le en teliček je bil tako vznemirjen, da je skočil iz stajice, zato smo ga raje odnesli v prvo nadstropje, da ne bi kam pobegnil,« nam je še povedal Per. In žalostno dodal, da so šli v nič vsi spomini, ki so se nabirali v hiši več kot pol stoletja. Pa tudi ves arhiv Alpskega kvinteta, drugega najstarejšega ansambla pri nas, ki je na glasbeni sceni letos že 57. leto. Še nekaj dni pred katastrofalno ujmo so igrali v Avstriji, na tako imenovanem slovenskem dnevu na sejmu v Beljaku, kjer so jim ljudje navdušeno ploskali in z njimi tudi peli.
»Tisti, ki tega ni doživel, ne more vedeti, kako grozno je, ko je vse prepojeno z enim samim blatom. Dejansko to ni bila voda, to je bila ena velika blatna brozga, ki je s seboj odnašala vse, kar je mogoče,« je še dejal glasbenik, ki v nesreči ni bil sam.
Na pomoč so Perovim prišli številni dobri ljudje, sosedje, tudi Boris Razboršek iz Kvinteta Dori, ki živi v bližini; pri njih je bil kar dva dni in pomagal pri čiščenju. »Na pomoč so prišli tudi prijatelji iz Horjula, saj so imeli naši mengeški gasilci polne roke dela in jih nisem želel obremenjevati,« nam zaupa vedno dobrovoljni Per, ki ga ljudje pomnijo tudi po značilnem nasmešku na obrazu, ki je – tako kot bariton – njegov zaščitni znak. A v minulih dneh je tudi ta nasmešek izginil z njegovega obraza. »Čeprav nerad, priznam, da sem trenutno čisto bos.«
Edina sreča v nesreči je, da je imel od zadnjega nastopa v avtu bas kitaro in bariton, avto pa parkiran v garaži, ki pa je voda ni dosegla. Vse druge inštrumente, ki so ostali v vadbeni sobi, je voda uničila in se jih verjetno ne bo dalo nikoli več osušiti in pripraviti do tega, da bi še služili svojemu namenu. A Per upa, da jim bo s pomočjo oboževalcev, če jim bodo seveda odstopili kakšen CD ali ploščo, uspelo vsaj delno obnoviti bogat glasbeni arhiv.
57 let že obstaja Alpski kvintet.
