Po treh letih dolina pod Poncami spet pretesna za vse navijače (FOTO)
Uvertura v praznični konec tedna pod Poncami, kakor lahko imenujejo zaključek sezone smučarjev skakalcev, se je že v četrtek začela z izjemno dobro razpoloženim občinstvom, njihovega veselja ob včerajšnjem zmagoslavju naših orlov pa se sploh ne da opisati. Številni ljubitelji tega športa in prireditve so se vrnili po treh letih premora zaradi pandemičnih omejitev. V četrtek dopoldne se je tam zbralo 13.000 obiskovalcev, včeraj 12.000, vsega skupaj jih pričakujejo 55.000.
Če je prvi dan športnega praznika v Planici nekoliko pokvarilo pretoplo vreme, saj so morali kvalifikacije zaradi razmočene naletne smučine prestaviti za štiri ure, je bilo v petek za ekipno tekmo vse nared. Pravo malo romanje Slovencev in navijačev iz Avstrije, Norveške, Nemčije in Poljske nas je spomnilo na čase pred vsemi nadlogami, ki nas pestijo v zadnjih dveh letih.
Četrtek je ob finalu sezone smučarskih skakalcev tradicionalno dan za najmlajše gledalce. Avtobusi s šolarji so se pripeljali iz vse Slovenije, številne družine so se zorganizirale tudi sredi delovnega tedna, kajti na ta dan je še najmanjša gneča in navsezadnje je namenjen predvsem otrokom, kakor je pripovedovala skupina osmih dobro opremljenih navijačev iz Ivančne Gorice. Zbrali so se iz dveh družin in treh generacij, vlogo predstavnic za javnost so prevzela najmlajše Iza, Ula in Zoja, ki so nosile razprostrto zastavo.
Njihova statistika obiska je bila mešana – od prvega obiska do štirinajstega, vsem tistim, ki so že navijali pod Poncami, pa je ta praznik v zadnjih dveh letih zelo manjkal. »Evforični smo, to je povsem drugače kot po televiziji,« so hiteli pripovedovati, pa čeprav dolino obiščejo tudi v času, ko ni tekem.
Med trobljami in ragljami
Že kmalu so se spustili v množico, v kateri so vihrale zastave, ter se z vztrajnostjo, kakršno premorejo samo otroci, oglašale troblje in raglje. Številni so se opremili s transparenti, tudi Zala z Osnovne šole Roje za otroke s posebnimi potrebami v Domžalah in okolici. Na vprašanje, za koga bo navijala, je hitela naštevati: za Petra Prevca, Domna Prevca in Timija Zajca – še posebno za slednjega, kajti ta ji je, je izdala, najljubši.
V skupini je bilo pet otrok, ki niso mogli nehati plesati, vsega skupaj jih je bilo iz šole za en avtobus. Prireditve se redno udeležujejo, je povedala njihova učiteljica Tjaša Vevoda, in si prizadevajo, da pripeljejo vsakič druge otroke, da bi vsaj enkrat doživeli razpoloženje na takšni prireditvi in navijali za svoje najljubše športnike.
Ko se je napetost od pričakovanja prvih poletov stopnjevala, so zastave in zastavice še bolj zaplapolale, troblje še glasneje zatrobile, dvignili so se transparenti z izpisanimi imeni, ki so jih šolarji in dijaki ustvarjali prejšnje dni. Toda tisto dopoldne njihovi junaki niso poleteli, ampak so se le sprehodili pred njimi in jih pozdravili, kajti kvalifikacije so morali zaradi težav z zaletiščem, ki jih je povzročilo pretoplo vreme, prestaviti za štiri ure.
V teh minutah se je zdelo, kakor da je pod Poncami nekdo ugasnil zvok in le dobrih deset minut je trajalo, da so se otroci, vsaj mlajši, postavili v kolone in zlagoma zapustili prizorišče. Pa vendar prevelikega razočaranja ni bilo, je dejala učiteljica z OŠ Podbrdo pri Krškem – že to, da so prišli in da so se opremili z vsemi mogočimi pripomočki za navijanje, je bilo doživetje.
Zabava še na odru
Vsaj petnajst let v Planico zahajata tudi prijatelja Alojz Ravničan in Roman Kotnik iz Slovenskih Konjic, ki to ponosno razkazujeta z zastavo svoje občine. Prav tako tradicijo negujejo v družini Dražetić iz Zgornjih Bitenj. Očeta Igorja, ki je otroštvo preživel v Črnomlju, je namreč že njegov pokojni oče vozil v Planico, in to še kot prvošolčka. Po preselitvi na Gorenjsko in poroko z njegovo Mojco pa mu tako ni preostalo drugega kot nadaljevati to lepo gesto. Letos je z njimi prvič najmlajša hči Ela, ki jo je moral od navdušenja s slovensko zastavo posaditi kar na ramena.
Včeraj smo srečali tudi take, ki so se v dolino podali prvič. Mariborčana Jerneja Vidmar in Peter Kruder sta bila nad doživetim tako navdušena, da sta v izteku skakalnice na poskočne ritme iz ozvočenja plesala še pred prvimi skoki.
Za vnete navijače po potrebi poskrbijo pripadniki Rdečega križa in civilne zaščite. Ekipe le teh že več let na Planico prihajajo iz vse Slovenije. Mi smo pred svoj objektiv dobili trojico iz Kopra. Zaupali so nam, da na prvi dan ni bilo večjih težav, saj so morali pomagati le dečku, ki mu je postalo slabo, a se je na koncu seveda vse dobro izteklo.
V dolino pod Poncami se je vrnil norveški zvezdnik Daniel-Andre Tande, ki je lani grdo padel na letalnici bratov Gorišek. Čeprav se je hitro in uspešno vrnil na skakalnice, je po svetovnem prvenstvu v Vikersundu končal sezono. V Slovenijo je pripotoval zaradi sponzorskih obveznosti, za nameček pomaga ekipi, kjer le lahko. V Planici je tudi njegova rojakinja Maren Lundby, ki je zaradi težav s težo izpustila vso olimpijsko sezono. Med gledalci smo videli še našo izvrstno skakalko Niko Križnar, boksarsko šampionko Emo Kozin in nekdanjega rokometaša Vida Kavtičnika.
Vsak dan so tudi glasbeni koncerti priljubljenih slovenskih skupin. V četrtek so šolarje zabavali Joker Out, včeraj so bili na odru Zmelkoow, danes bodo Mi2, po jutrišnjem velikem finalu pa bodo igrali še Veseli Begunjčani. Za zabavo je v večernih urah poskrbljeno tudi v Kranjski Gori, v tamkajšnji Alpski vasici.
