VODNIKOVO LETO
Ob 200. obletnici smrti znamenitega Šiškarja
Začelo se je leto v spomin na pisca prvih slovenskih učbenikov Valentina Vodnika.
Odpri galerijo
Lublanske novice so prvič izšle 4. januarja 1797 v mini obsegu.
S predstavitvijo originalne Pratike in rokopisa Pesmi za pokušino iz zakladnice Narodne in univerzitetne knjižnice so se včeraj začele številne kulturne prireditve ob 200-letnici smrti jezikoslovca, časnikarja in pesnika Valentina Vodnika. Pod skupnim naslovom Vodnikovo leto bodo trajale vse do konca jeseni, glavnina pa se jih bo odvijala v prostorih njegove približno 300 let stare rojstne hiše, ki je kot Vodnikova domačija že nekaj let eden najpriljubljenejših kulturnih hramov v glavnem mestu.
V pogovoru z direktorico zavoda Divja misel Tino Popovič, ki s petimi sodelavkami že nekaj let vodi Vodnikovo domačijo, smo izvedeli, da so poleg stalne razstave, posvečene spominu na človeka, ki je sestavil prvo slovnico v slovenščini in poskrbel, da so za časa Ilirskih provinc v šole kot učni jezik uvedli slovenščino, pripravili tudi številne druge dogodke.
Kdor je zamudil včerajšnjo »grozljivo komedijo s pesmijo in plesom« z naslovom Ljubljanski vodnik našel Vodnika, ki sta jo v Vodnikovi domačiji uprizorila igralca Alenka Tetičkovič in Andrej Rozman - Roza, si bo to predstavo v obliki intervjuja novodobne novinarke Sanje Ažurov in po ekološki nesreči na Ljubljanskem barju znova vstalega Valentina Vodnika lahko ogledal še 31. januarja in 3. februarja. Njena posebnost ni le v nenavadni koreografiji in kostumografiji, temveč tudi in predvsem v Vodnikovi govorici (bohoričica), pozornost vzbudijo še štiri sodobno uglasbene Vodnikove pesmi in uvodni film z znanimi slovenskimi igralci.
Popovičeva pa je ponosna tudi na to, da je k sodelovanju pritegnila številne jezikoslovce, inštitute za slovenski jezik, slovensko literaturo in novejšo zgodovino, NUK in Šolski muzej. Zadnji bo tako v svojih prostorih danes ob 17. uri uprizoril učno uro iz časa Ilirskih provinc, imenovano Vodnikova šola. Obiskovalcem bodo pričarali črkopis (bohoričico) in slovnico tistega časa, pri čemer ne gre pozabiti, da je bila bohoričica kot slovenska pisava v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.
Januarski vrhunec bo vsekakor znanstveni simpozij Oživljeni Vodnik, ki bo zadnji dan tega meseca trajal od jutra do večera na Novem trgu 4 in na Vodnikovi domačiji. Strokovnjaki z raznih področij ga bodo predstavili v okviru družine kot tudi kot ustvarjalca (predhodnika novinarskega stila, urednika Lublanskih novic in publicista, pesnika, pisca slovenskih jezikovnih učbenikov, leksikografa).
Drugi vrhunec pa bo 3. februarja, ko bi Vodnik praznoval 261. rojstni dan. Takrat bo tradicionalno praznovanje Vodnikovanje, ki se bo začelo s tekmovanjem v reševanju Vodnikovih ugank za otroke, nadaljevalo z vodstvom po stalni razstavi (do konca leta jo bodo obogatili s časovnim strojem od Trubarja do SSKJ), hišno predstavo Andreja Rozmana - Roze in končalo s praznično torto.
Že 24. januarja se bo začela serija pogovorov pod skupnim naslovom Naše stoletje. Najprej bo na vrsti pogovor o bogati dediščini 19. stoletja z naslovom Stoletje naroda, ko je Vodnik verz v svoji znani pesmi, posvečeni rojakom, predrugačil iz Krajnz! tvoja dežela je sdrava v Slovenz tvoja zemla je zdrava. Sledilo bo Stoletje žensk (21. februarja), pa Stoletje telesa (21. marec), Stoletje razvoja (18. april) in na koncu Stoletje migracij (23. maj). Jesen bo v znamenju Zoisovega literarnega salona in mecenstva in serije pogovorov v Vodnikovi domačiji, odprtja razstave knjižnice Žige Zoisa v Nuku, na akademiji znanosti in umetnosti pa bo o njem novembra tudi znanstveni simpozij.
Iz znanstveno-kulturnega konteksta pa izstopa kolesarsko vodstvo po Vodnikovi Ljubljani. Predvidoma 19. aprila in 10. maja naj bi kolesarske navdušence popeljali po poti Vodnikovega delovanja (od Zoisove palače do Starega trga in nekdanje jezuitske gimnazije, kjer je bil dijak, do šentjakobskega župnišča, kjer je bil kaplan, pa po večjem delu Stare Ljubljane in hiše na Miklošičevi, v kateri je umrl). Pot jih bo vodila še do Navja, kjer je njegov nagrobnik (menda so njegovi ostanki še vedno pod skladišči med Navjem in Pionirskim domom, saj da jih niso nikoli prekopali), končala pa v pred leti prenovljeni rojstni Vodnikovi domačiji.
Oživljeni Valentin Vodnik FOTO: MIHA FRAS
V pogovoru z direktorico zavoda Divja misel Tino Popovič, ki s petimi sodelavkami že nekaj let vodi Vodnikovo domačijo, smo izvedeli, da so poleg stalne razstave, posvečene spominu na človeka, ki je sestavil prvo slovnico v slovenščini in poskrbel, da so za časa Ilirskih provinc v šole kot učni jezik uvedli slovenščino, pripravili tudi številne druge dogodke.
Roza kot oživljeni Vodnik
Kdor je zamudil včerajšnjo »grozljivo komedijo s pesmijo in plesom« z naslovom Ljubljanski vodnik našel Vodnika, ki sta jo v Vodnikovi domačiji uprizorila igralca Alenka Tetičkovič in Andrej Rozman - Roza, si bo to predstavo v obliki intervjuja novodobne novinarke Sanje Ažurov in po ekološki nesreči na Ljubljanskem barju znova vstalega Valentina Vodnika lahko ogledal še 31. januarja in 3. februarja. Njena posebnost ni le v nenavadni koreografiji in kostumografiji, temveč tudi in predvsem v Vodnikovi govorici (bohoričica), pozornost vzbudijo še štiri sodobno uglasbene Vodnikove pesmi in uvodni film z znanimi slovenskimi igralci.
Tina Popovič, direktorica zavoda Divja misel, v spominski sobi Valentina Vodnika s stalno razstavo o njem FOTOGRAFIJE: MARKO FEIST
Popovičeva pa je ponosna tudi na to, da je k sodelovanju pritegnila številne jezikoslovce, inštitute za slovenski jezik, slovensko literaturo in novejšo zgodovino, NUK in Šolski muzej. Zadnji bo tako v svojih prostorih danes ob 17. uri uprizoril učno uro iz časa Ilirskih provinc, imenovano Vodnikova šola. Obiskovalcem bodo pričarali črkopis (bohoričico) in slovnico tistega časa, pri čemer ne gre pozabiti, da je bila bohoričica kot slovenska pisava v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.
Mala pratika
Januarski vrhunec bo vsekakor znanstveni simpozij Oživljeni Vodnik, ki bo zadnji dan tega meseca trajal od jutra do večera na Novem trgu 4 in na Vodnikovi domačiji. Strokovnjaki z raznih področij ga bodo predstavili v okviru družine kot tudi kot ustvarjalca (predhodnika novinarskega stila, urednika Lublanskih novic in publicista, pesnika, pisca slovenskih jezikovnih učbenikov, leksikografa).
Vodnikovanje
Drugi vrhunec pa bo 3. februarja, ko bi Vodnik praznoval 261. rojstni dan. Takrat bo tradicionalno praznovanje Vodnikovanje, ki se bo začelo s tekmovanjem v reševanju Vodnikovih ugank za otroke, nadaljevalo z vodstvom po stalni razstavi (do konca leta jo bodo obogatili s časovnim strojem od Trubarja do SSKJ), hišno predstavo Andreja Rozmana - Roze in končalo s praznično torto.
200
let je 8. januarja minilo od smrti Valentina Vodnika.
let je 8. januarja minilo od smrti Valentina Vodnika.
Že 24. januarja se bo začela serija pogovorov pod skupnim naslovom Naše stoletje. Najprej bo na vrsti pogovor o bogati dediščini 19. stoletja z naslovom Stoletje naroda, ko je Vodnik verz v svoji znani pesmi, posvečeni rojakom, predrugačil iz Krajnz! tvoja dežela je sdrava v Slovenz tvoja zemla je zdrava. Sledilo bo Stoletje žensk (21. februarja), pa Stoletje telesa (21. marec), Stoletje razvoja (18. april) in na koncu Stoletje migracij (23. maj). Jesen bo v znamenju Zoisovega literarnega salona in mecenstva in serije pogovorov v Vodnikovi domačiji, odprtja razstave knjižnice Žige Zoisa v Nuku, na akademiji znanosti in umetnosti pa bo o njem novembra tudi znanstveni simpozij.
Kulinarika
à la VodnikPraznovanju se je pridružila tudi bližnja gostilna Štalca pri Vodniku, kjer bo kuharski šef Mirko Bodiroža od konca tega tedna začel ponujati tudi nekaj jedi po receptih iz Vodnikovih kuharskih bukev (belo župo, ki je bolj nekakšna obara kot juha, dolgo dušeno teletino in mandelnovo torto).
Iz znanstveno-kulturnega konteksta pa izstopa kolesarsko vodstvo po Vodnikovi Ljubljani. Predvidoma 19. aprila in 10. maja naj bi kolesarske navdušence popeljali po poti Vodnikovega delovanja (od Zoisove palače do Starega trga in nekdanje jezuitske gimnazije, kjer je bil dijak, do šentjakobskega župnišča, kjer je bil kaplan, pa po večjem delu Stare Ljubljane in hiše na Miklošičevi, v kateri je umrl). Pot jih bo vodila še do Navja, kjer je njegov nagrobnik (menda so njegovi ostanki še vedno pod skladišči med Navjem in Pionirskim domom, saj da jih niso nikoli prekopali), končala pa v pred leti prenovljeni rojstni Vodnikovi domačiji.
