Nagradili so najtežje pridelke

Turistično, kulturno in športno društvo (TKŠD) Pečarovci je tudi letos, že štirinajstič zapovrstjo, izbralo največje in najbolj zanimive pridelke narave. K sodelovanju so povabili vrtičkarje, sadjarje, vinogradnike, poljedelce. Na prireditvi, ki je potekala pod naslovom Ges mon pa najvekše, najvekšo (Jaz imam pa največje, največjo), so iskali najtežji grozd, jabolko, papriko, hruško, krompir, koruzni storž, bučo in krmilno peso oziroma burgolo.

Razstava ob vaški poti

Pridelke je ocenjevala komisija (Karel Žekš, Štefan Palatin, Tina Zver), nakar so jih stehtali, izmerili in določili zmagovalce, izbrali so tudi naj stvaritev narave v letu 2022. Danica Kardoš, predsednica TKŠD Pečarovci, nam je povedala, da je bil odziv več kot dober, tako da so bili pozitivno presenečeni nad številom sodelujočih in tudi njihovimi pridelki.

»Zaradi situacije v naravi, kjer je predvsem suša krojila usodo pridelkov, smo pripravili lepo razstavo na prostem, ob gasilskem domu, kjer so lahko vsi zainteresirani čudovite darove narave tudi občudovali. Veseli smo, da smo zbrali več kot 200 kosov pridelkov, ki jih je prineslo okoli 40 pridelovalcev,« nam je razložila Kardoševa.

Posebna priznanja in darilca sta podelila predsednica in član upravnega odbora TKŠD Pečarovci, Danica Kardoš in Dejan Korošec, prijeli pa so jih za naj bučo: 105 kg (Lana Bobič, Križevci), naj grozd: 1022 g (Franc Zelko, Pečarovci), naj krmilno peso: 5211 g (Irena Petrijan, Pečarovci), naj krompir: 1265 g (Zlatko Drvarič, Otovci), naj koruzo: 392 g (Bela Sever, Pečarovci), naj hruško: 334 g (Jožef Rituper, Pečarovci), naj jabolko: 385 g (Majda Sever, Pečarovci), naj papriko: 422 g (Majda Sever, Pečarovci), naj stvaritev narave 2022 – buča neobičajne oblike (Roman Hercl, Pečarovci).

Hkrati z razstavo in razglasitvijo rezultatov so na krajevnem igrišču ob gasilskem domu potekale vaške igre, na katerih je nastopilo šest ekip in ki jim je sledil piknik. Pečarovci z okoli 380 prebivalci so v občini Puconci sicer ena večjih vasi, ki je znana po lončarstvu in tudi dveh cerkvah, evangeličanski in katoliški, vsi krajani pa živijo v sožitju.