Na Lenartov sejem v najboljšem gvantu
V Rečici ob Savinji pred 25 leti obudili običaj. Prireditev so bogatili tudi Izvirni muzikanti.
Odpri galerijo
Aktualni župan Vincenc Jeraj odhaja, ostal pa bo lik Ivana Tavčarja, ki je pred stoletji podelil Rečici trške pravice. FOTO: Jože Miklavc
V čast in spomin na nekdanjega ljubljanskega škofa Ivana Tavčarja, ki je leta 1585 kraju Rečica podelil trške pravice, so priredili že 23. Lenartov sejem. V Rečici ob Savinji so svojčas prirejali štiri sejme, zdaj se ohranja le Lenartov. Običaj so vrli tržani obudili pred okrog 25 leti.
Tudi tokrat sta cvetela ponudba in kupovanje domačih pridelkov, sadja in zelenjave, kmetijske in druge obrtne robe, na šolskem dvorišču pa je dišalo po moštu in pečenem kostanju. Po dopoldanski maši je prišel sam prvi trški gospod Vincenc in v spremstvu para žandarjev oznanil, da se lahko začne ponujanje in kupovanje robe, saj nikjer drugod ni najti tako odličnega blaga. Mlinarska družina iz Brinečevega mlina, po ajdovi moki najbolj znanega daleč naokoli, je pridišala s kruhom, otrobi in pecivom, med se je cedil iz letošnjega skromnega, a odličnega pridelka, da so poleg sitnih os le pristopili negotovi kupci. Bognedaj, da bi kdo glihal, čebelarski starosta Jožef Časl je kar sam spustil ceno v upanju, da bo prihodnje leto jelka obilneje medila. Medičarka in lectarka Pergerjeva iz Slovenj Gradca ni manjkala še nobenkrat, a je prvič ponujala dišeča zelišča z zdravilne kmetije Kalan s Kalobja na Kozjanskem. Tam, kjer je gneča, se vedno pojavita ciganski par Urša in Pavel, saj vesta, da se da v gneči najhitreje »zaslužiti«. Tudi arest, če zmikavte doseže roka pravice.
Trška gospoda je razkazovala svoje najboljše gvante, samo da so jih imeli vsi »faušno na očeh«. Lenartovi liki Cukrova Liza, slepec, pičkurin (prodajalec drobnih predmetov in navlake), trška policaja ob županu, gornjegrajski pisar Maksimiljan Bleištift so originalno opravili svoje poslanstvo in navdušili mnoga zijala ter prišleke od vsepovsod. Sejmarski red, vpeljan v letu 1838, je veljal vsa ta stoletja in še bo, kot je bilo slišati, v nedogled. Za prijetno druženje je bilo najbolj zaslužno Turistično društvo Rečica ob Savinji, ki mu je stala ob strani Občina Rečica s še kak mesec aktualnim županom Vinkom Jerajem, sodelovali pa so tudi LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Notranjske, TD Šmartno ob Paki ter posamezne kmetije in podjetniki. Prireditev so bogatili Izvirni muzikanti s harmonikarjem Primožem Zvirom v ospredju, v ozadju pa veselica, da že dolgo ne takšne, so vedeli povedati fantje in možje, ki so že od jutranje maše viseli za sejemskim šankom.
Tudi tokrat sta cvetela ponudba in kupovanje domačih pridelkov, sadja in zelenjave, kmetijske in druge obrtne robe, na šolskem dvorišču pa je dišalo po moštu in pečenem kostanju. Po dopoldanski maši je prišel sam prvi trški gospod Vincenc in v spremstvu para žandarjev oznanil, da se lahko začne ponujanje in kupovanje robe, saj nikjer drugod ni najti tako odličnega blaga. Mlinarska družina iz Brinečevega mlina, po ajdovi moki najbolj znanega daleč naokoli, je pridišala s kruhom, otrobi in pecivom, med se je cedil iz letošnjega skromnega, a odličnega pridelka, da so poleg sitnih os le pristopili negotovi kupci. Bognedaj, da bi kdo glihal, čebelarski starosta Jožef Časl je kar sam spustil ceno v upanju, da bo prihodnje leto jelka obilneje medila. Medičarka in lectarka Pergerjeva iz Slovenj Gradca ni manjkala še nobenkrat, a je prvič ponujala dišeča zelišča z zdravilne kmetije Kalan s Kalobja na Kozjanskem. Tam, kjer je gneča, se vedno pojavita ciganski par Urša in Pavel, saj vesta, da se da v gneči najhitreje »zaslužiti«. Tudi arest, če zmikavte doseže roka pravice.
Trška gospoda je razkazovala svoje najboljše gvante, samo da so jih imeli vsi »faušno na očeh«. Lenartovi liki Cukrova Liza, slepec, pičkurin (prodajalec drobnih predmetov in navlake), trška policaja ob županu, gornjegrajski pisar Maksimiljan Bleištift so originalno opravili svoje poslanstvo in navdušili mnoga zijala ter prišleke od vsepovsod. Sejmarski red, vpeljan v letu 1838, je veljal vsa ta stoletja in še bo, kot je bilo slišati, v nedogled. Za prijetno druženje je bilo najbolj zaslužno Turistično društvo Rečica ob Savinji, ki mu je stala ob strani Občina Rečica s še kak mesec aktualnim županom Vinkom Jerajem, sodelovali pa so tudi LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Notranjske, TD Šmartno ob Paki ter posamezne kmetije in podjetniki. Prireditev so bogatili Izvirni muzikanti s harmonikarjem Primožem Zvirom v ospredju, v ozadju pa veselica, da že dolgo ne takšne, so vedeli povedati fantje in možje, ki so že od jutranje maše viseli za sejemskim šankom.
