Miha s skuterjem lažje v svet in po službo

ŠENTJERNEJ – »Odkar imam na testiranju tale skuter, sem veliko bolj mobilen. Prej sem šel lahko le do soseda, zdaj pa se odpeljem v Šentjernej, tudi službo bom lažje iskal, ko ne bom več odvisen od drugih,« je prednosti skuterja z navdušenjem opisal 31-letni Miha Jurečič iz Ostroga, vasi na pol poti med Kostanjevico na Krki in Šentjernejem. Ko se je pred časom povezal z novomeškimi lionsi, so mu za večjo mobilnost predlagali nakup invalidskega skuterja, tega ima zdaj na preizkušnji in z njim je več kot zadovoljen, zato so se v Lions klubu odločili, da zberejo denar zanj. Temu in za dve drugi akciji lionsov bo namenjen tudi sobotni tradicionalni že šesti pohod na Trško goro.


Miho je zaznamoval porod. »Pri porodu so predolgo čakali in odlašali s carskim rezom, zaradi česar mu je počila žilica v glavi. Sprva nismo vedeli, da je z njim kaj narobe, ko pa je dopolnil tri mesece, smo opažali, da je bolj miren, pri šestih mesecih pa ni mogel sedeti. Njegova zdravnica tega sprva ni jemala resno, zato smo se odločili za samoplačniški pregled, tam so potrdili naše domneve, da z Mihovim razvojem nekaj ni v redu,« o sinovih prvih mesecih življenja pove mama Malči. Miha, ki je shodil z letom in pol, a le po prstih, je šel z enim letom v Staro goro, na oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo, kjer je bil do začetka osnovne šole, to je obiskoval v Kamniku.


»Težko je bilo zanj in za nas. Videvali smo se le ob vikendih, ali je on prihajal domov ali smo šli mi do njega, a to ni bilo vsak vikend. Pa še telefonov ni bilo. Spominjam se, kako sem šla iz službe na pošto, da sem poklicala, kako je, ob sobotah pa sem šla iz Črneče vasi, kjer smo takrat živeli, peš v Kostanjevico na telefon,« se spominja Malči. Z možem Stankom in hčerko Anjo so se pred 12 leti preselili v Ostrog, kjer počasi obnavljajo starejšo hišo. »Selili smo se, ker je bil oče bolan, pa tudi za Miho je življenje na ravnini lažje.« Ko je Miha v Kamniku končal še srednjo elektro šolo, se je vrnil domov.

»Veliko sem za računalnikom, saj se ukvarjam s spletnim marketingom, rad pa bi se zaposlil, zato aktivno iščem službo, težava je le ta, da imam občasno kak epileptični napad,« pove zgovorni mladenič, ki so mu postavili diagnozo cerebralna paraliza 3. stopnje, diplegijo spastike in epilepsijo. »Z invalidnostjo smo se sprijaznili. Treba jo je sprejeti in se prilagoditi,« ga dopolni mama, ki je vesela, ker lahko Miha ob opori naredi kak korak.


»Sam poskrbim zase in se uredim, sem samostojen, stojim lahko tudi 10 minut, več pa ne,« zadovoljno pove Miha, ki se sedaj s skuterjem zapelje tudi do trgovine ali na njivo, na kavo, obišče prijatelje … »Veliko mi pomaga sosed Matej. Če ga potrebujem, samo pokličem in je že tukaj,« se nasmehne. Čas si zapolni tudi z gledanjem kriminalnih serij, branjem knjig, rad igra namizni tenis in piše besedila. Pa prevaja iz angleščine in celo filipinščine. »Veliko prijateljev Filipincev imam, spoznal sem jih prek spletnega marketinga. Tudi špansko znam, sem se pa jezikov naučil sam,« pojasni. In prizna, da se mu je zdaj, ko ima v uporabi skuter, kakovost življenja močno izboljšala, zdaj gre lahko v svet, saj se skuter tudi zloži.

Pomoč namesto proslave

Novomeški Lions klub tudi letos nadaljuje svoje humano poslanstvo, člani so si postavili cilj, da do konca leta zberejo 17.000 evrov, z denarjem pa želijo pomagati na treh koncih. Mihu bodo pomagali kupiti skuter, v Varstveno-delovnem centru Novo mesto, ki skrbi za umsko in telesno prizadete, urejajo park z nadstrešnico, klopmi in igriščem, s čimer bodo varovancem omogočili, da bodo lahko svoj čas preživljali tudi v naravi, na zraku, ne le med štirimi stenami. Park že dobiva končno podobo, odprtje bo 19. oktobra, denarno pa pomagajo tudi šestim dijakom iz socialno šibkih družin in nadarjenim v Šolskem centru Novo mesto, ki svojih talentov brez zunanje pomoči ne bi zmogli uresničiti.


Sicer pa Lions klub Novo mesto letos praznuje četrt stoletja delovanja, a ob tem sporočajo, da visokega jubileja ne bodo zaznamovali s prireditvijo, denar bodo raje porabili za naslednji dobrodelni projekt. So pa še kako ponosni na svoj največji projekt Donirana hrana, ki ga izvajajo z novomeško občino, Rdečim križem, Karitasom, centrom za socialno delo ter trgovinami Spar, Mercator, Tuš, Hofer, Lidl in Medenim butikom Voglar. V treh letih so razdelili ogromne količine hrane, projekt pa se še širi. Pomoč delijo vsak dan in prav v Novem mestu se lahko pohvalijo, da so najbolj aktivni v državi, in kar še kako razveseljuje; zdaj bodo premikali meje in bodo projekt širili na sosednje občine.