PRANJE DENARJA
Komisija razkrila: Ko smo začeli preiskovati NKBM, so se začeli pritiski
Sume pranja denarja v Novi KBM Dijane Đuđić, pri kateri je SDS najela posojilo, naj razišče naslednji sklic državnega zbora, pravijo v komisiji.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Tadej Regent, Delo
LJUBLJANA – Za sume pranje denarja v NLB so po mnenju preiskovalne komisije državnega zbora politično odgovorni Marko Kranjec, France Križanič, Samuel Žbogar in Borut Pahor, je potrdila parlamentarna komisija, ki je preiskovala sume pranja denarja v NLB in Novi KBM.
Jani Möderndorfer je predstavil javni del ugotovitev komisije. Glede primera britanskega državljana iranskih korenin Iraja Farrokhzadehaje pojasnil, da v večini primerov ni šlo za transakcije, ki bi bile povezane s klasičnim pranjem denarja in bi izvirale iz predhodnih kaznivih dejanj. Po njegovih besedah so ugotovili samo en primer domnevnega pranja denarja in davčne utaje.
Iz informacij, ki naj bi jih zbrala komisija, je mogoče razbrati, da Đuđičeva mariborske banke ni izbrala naključno, saj je očitno dobro vedela, kje bo lahko svoje posle v Sloveniji nemoteno opravljala naprej.
»Tisti trenutek, ko smo začeli preiskovati NKBM, se je začel izvajati politični pritisk na komisijo,« je povedal Möderndorfer.
Poročilo je razdeljeno na tri dele. Prvi javni del ima 376 strani, vsega skupaj pa ima 600 strani. Tajni del je na voljo samo v državnem zboru in vključuje najobčutljivejše informacije, ki so jih pridobili od Banke Slovenije in Sove.
Jani Möderndorfer je predstavil javni del ugotovitev komisije. Glede primera britanskega državljana iranskih korenin Iraja Farrokhzadehaje pojasnil, da v večini primerov ni šlo za transakcije, ki bi bile povezane s klasičnim pranjem denarja in bi izvirale iz predhodnih kaznivih dejanj. Po njegovih besedah so ugotovili samo en primer domnevnega pranja denarja in davčne utaje.
Štiri kazenske ovadbe za nekdanjega kriminalista
Komisija je za Primoža Britovška vložila štiri kazenske ovadbe zaradi sumov kaznivih dejanj. Britovšek naj bi v NKBM prišel na povabila nekdanjega predsednika uprave banke Aleša Hauca. Tega so v komisiji želeli zaslišati, vendar na zaslišanje ni prišel.Iz informacij, ki naj bi jih zbrala komisija, je mogoče razbrati, da Đuđičeva mariborske banke ni izbrala naključno, saj je očitno dobro vedela, kje bo lahko svoje posle v Sloveniji nemoteno opravljala naprej.
»Tisti trenutek, ko smo začeli preiskovati NKBM, se je začel izvajati politični pritisk na komisijo,« je povedal Möderndorfer.
Poročilo je razdeljeno na tri dele. Prvi javni del ima 376 strani, vsega skupaj pa ima 600 strani. Tajni del je na voljo samo v državnem zboru in vključuje najobčutljivejše informacije, ki so jih pridobili od Banke Slovenije in Sove.
