Iz penzije nazaj na policijo

LJUBLJANA – Precej nenavadna so pota upokojencev; marsikdaj na njihov rovaš slišimo, da prenekateri delajo tudi potem, ko izpolnijo zakonske meje za pokoj, a vztrajajo v službi. Kaj potem poreči za Antona Šoštariča, višjega kriminalističnega inšpektorja, ki se je lani moral upokojiti zaradi interventnih zakonov v javnem sektorju, a je v pokoju užival le nekaj mesecev – znova je dobil klic iz službe in vrnil se je. Tokrat so ga zaposlili začasno, za dobo dveh let. A tudi te dobe ne bo oddelal na oddelku, kamor so ga vzeli nazaj v službo.

Preganjal je policiste

Šoštarič ni bil zgolj policist, ampak je pomagal tudi sindikatu. Kot pojasnjuje Suzana Drašler, predstavnica za odnose z javnostmi pri Sindikatu policistov Slovenije (SPS), gre za njihovega dolgoletnega člana: "V preteklosti je tvorno sodeloval pri zaščiti pravic policistov iz delovnega razmerja, saj je v svoji bogati policijski karieri več let delal tudi na področju delovnopravnih razmerij." Njegove izkušnje so večplastne, saj je nekaj let kot policist preganjal – policiste! Leta 2007 je bil namreč kot policist začasno napoten v drug državni organ, in sicer na Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva (SDT), kjer policisti preiskujejo sumljive uradne osebe iz policije in vojske.

V tem času se je Šoštaričevo ime pojavilo tudi v medijih, in sicer v sporu med takratno generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in takratno vodjo SDT Branko Zobec Hrastar. Glede na medijske zapise izpred devetih let je Zobec Hrastarjeva (pozneje je "zaslovela" kot tožilka v zadevi Patria) zapisala, da naj bi Brezigarjeva dvakrat po telefonu poklicala policista specializiranega tožilskega oddelka Antona Šoštariča ter mu v zadevi z zloglasnimi bulmastifi dala navodila za preiskovanje. Policist naj bi prejel navodila, glede katerih kaznivih dejanj naj vodi preiskavo, naročeno pa naj bi mu bilo še, naj Brezigarjevo sproti obvešča o poteku preiskave. Zobec Hrastarjeva je bila takrat tako užaljena, da naj bi navodila šla mimo nje, da je dala odpoved kot glavna tožilka.



O trditvah pozneje ni bilo več govora, je pa bil Šoštarič v času mandata na SDT uspešen drugje: namreč na fakulteti za varnostne vede je (pod mentorstvom Bojana Dobovška) napisal specialistično nalogo z naslovom Kadrovska korupcija v javni upravi. Za izvedbo naloge se je zahvalil prav sindikalistom – točneje, vodstvu Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Šoštarič je nato leta 2012 predčasno zaključil mandat in se vrnil v policijo. Pred upokojitvijo pa je 2017. prejel priznanje zlati ščit iz rok takratnega direktorja celjske policijske uprave Jožeta Senice, poleg njiju je stal takratni generalni direktor policije Marjan Fank. Oba direktorja sta danes že bivša, Šoštarič pa je policist. Znova.

Zdaj bo policistom pomagal

V SPS pojasnjujejo, da so se s Šoštaričem dogovarjali že leta 2017, ko so se pogajali glede dodatnega pokojninskega zavarovanja. "Zaradi delovnih obveznosti člana, do dogovora o prevzemu področja pa ni prišlo," piše Drašlerjeva. Zdaj imajo v SPS povečan obseg dela: "Zaradi zagotovitve ažurne seznanitve in sodelovanja SPS v procesu sprememb pokojninske zakonodaje smo navedenega člana začasno za obdobje šest mesecev imenovali za strokovnega sodelavca na tem področju." Po potrebi se bo to obdobje tudi podaljšalo, še dodajajo. Člani sindikata so o Šoštaričevem prestopu med njihove vrste razpravljali tudi znotraj njihove facebook skupine SPS.

Šoštarič je na SDT preganjal (tudi) policiste, na katere je padel sum kaznivih dejanj – na stara leta pa bo v imenu SPS (po navedbi slednjih) njegov namen "preprečiti morebitno spremembo upokojitvenih pogojev za policiste" v prihajajočem obdobju, ko bodo potekale javna razprava in aktivnosti glede sprememb pokojninske zakonodaje. Tako je postal eden izmed 11 sindikalistov SPS, ki prejemajo 100 odstotkov nadomestila plače, da za sindikat bijejo boj z vlado in drugimi. Pravo Šoštaričevo vrednost pa bodo spoznali policisti v naslednjih letih, ko bo znan izplen njegovega sindikalnega boja z vlado.